Rešeni risi in 'murski zmaj', preživela drevesa ter razcvet štorkelj in škampov ...

Kljub temu, da se emisije toplogrednih plinov še vedno dvigujejo, je leto 2025 prineslo tudi številne okoljske zmage in pozitivne novice. Preverite, kaj dobrega je letos odmevalo v svetu naravovarstva.

Doselitev 18 risov, 30 potomcev. Sveži geni, v slovenskih Dinaridih pa zdaj živi približno dvakrat več risov kot ob začetku enega izmed najbolj odmevnih primerov dobre prakse v Sloveniji, Life Lynx. Risom v Dinaridih je zaradi sokrvja grozilo izumrtje. Več let smo spremljali rise, ki so jih spustili v slovenske gozdove, in se veselili njihovih korakov v svobodi. Projekt LIFE Lynx, je prejel dve prestižni nagradi LIFE 2025. Strokovna žirija ga je razglasila za najboljši projekt v Evropi v kategoriji Varstvo narave in biotska raznovrstnost, za najboljšega pa ga je izbralo tudi občinstvo.

Ornitologi so zabeležili največje število gnezdečih parov in poletelih mladičev štorklje doslej. Bela štorklja velja za vrsto, ki je zaradi globalnega segrevanja profitirala. Milejše zime ji omogočajo krajše selitve ali celo prezimovanje v Evropi, bližje gnezditvenim območjem – kar opažamo tudi v Sloveniji, so sporočili iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic DOPPS. Ali bodo bele štorklje zaradi globalnega segrevanja profitirale še naprej, ni mogoče napovedati. Globalno segrevanje namreč prinaša tudi vedno pogostejše vremenske ekstreme, ki prinašajo nove nevarnosti za to črno-belo ptico.

Znanstveniki svarijo, da je onesnažen zrak tihi ubijalec. Na sodiščih pa se znajde vedno več primerov, povezanih z okoljem in zdravjem. Prelomna odločitev Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ) bi lahko odprla pot za nove primere in bi lahko pomenila prelomnico v mednarodnem podnebnem pravu. V precedenčnem mnenju so namreč zapisali, da je "čisto, zdravo in trajnostno okolje" človekova pravica. Kršitve mednarodnih obveznosti na področju boja proti podnebnim spremembam pa predstavljajo protipravno ravnanje.

Murski zmaj, ki je preživel obdobje dinozavrov, je ogrožen. Kečiga, vrsta jestetrovk, ki so ena najstarejših vrst rib na svetu, ima zadnjo priložnost za obnovo populacije v reki Muri. A ta živi fosil, zaenkrat še ne bo izumrl. Inštitut Revivo je namreč šel v akcijo in ob obrežju reke Mure je stekla gradnja valilnice, v reko pa so izpustili 5000 mladic, ki so že zaplavale.

Družina jesetrovk velja za t. i. živega fosila, saj je na Zemlji prisotna že več kot 200 milijonov let. Preživela je tudi obdobje dinozavrov, kar se odraža v njenem značilnem videzu in izjemni sposobnosti prilagajanja na naravne spremembe v okolju. A kljub tej odpornosti kečige danes izgubljajo bitko z vplivi, ki jih povzroča človek. Zato so se v Inštitutu Revivo odločili, da usode te vrste ne morejo prepustiti naključju. 

Pozitivni primer prihaja iz občine Tišina, kjer so ponosni na mokrišče, ki ga domačini imenujejo Zaton. Kot pripoveduje župan občine Franc Horvat, v Zatonu živi barska žaba plavček, v času parjenja pa moški osebki pomodrijo.

Zaradi sušnih let in zniževanja podtalnice se je število plavčkov iz leta v leto zmanjševalo. Pred dobrim desetletjem je bila podana pobuda o obnovitvi jarka, ki teče preko Zatona, in tako so pristopili k projektu Obnova rečnih in obrečnih habitatov reke Mure. V Zatonu so obnovili in poglobil jarek ter uredili pot za interpretacijo narave, našemu primeru barske žabe plavček, opisuje. S poglobljenim in očiščenim jarkom so dosegli, da se je dvignil nivo vode, ki je ključnega pomena za preživetje plavčka: "Prepričani smo, da bo izvedeni projekt zelo ugodno vplival na obstoj in nadaljnji razvoj ne samo plavčka, ampak tudi vseh ostalih, če se lahko tako izrazim, prebivalcev Zatona in prebivalcev občine Tišina."

Nekoč je bilo najbolj bogato ribolovno območje, a prelov je pas okoli hrvaškega otoka Jabuka povsem izčrpal. Leta 2015 so se odločili preprečiti, da bi morje na tem območju postajalo še bolj izropano. 

Ustanovili so zaščiteno ribolovno območje, ki se je izkazalo za zgodbo o uspehu. Ekosistem na tem območju znova kipi od življenja, proces obnove pa je povzročil učinek "prelitja", pri katerem se ribe z zavarovanih območij razširijo v okoliška območja, kar izboljša ribolov tudi zunaj zaščitenih meja.

V Neumskem zalivu je ribič septembra opazil izredno ogroženo sredozemsko medvedico. Žival, ki ga je presenetila, je fotografiral. Znanstveniki pa so nato tudi potrdili, da je v svoj objektiv ujel prav sredozemsko medvedico. To opažanje je še eno v nizu, ki zbuja upanje, da bi se ta vrsta lahko vrnila v Jadran. Zaradi pritiska človeka je namreč izginila s teh območij, a obstajajo znaki, da se vrača v Jadran, so optimistični v WWF Adria.

Sredozemska medvedjica je bila nekoč vrsta, ki je s svojo prisotnostjo razveseljevala na Jadranu, tudi na sosednjem Hrvaškem, predvsem na območjih okoli otoka Visa, na Biševem, kjer je po tej vrsti poimenovana celo znamenita jama, Medvjedja špilja, a je tudi tam že pred časom povsem izginila. Skoraj povsem so jih namreč iztrebili ribiči, saj so jim kradli ribe in uničevali ribiške mreže.

V zadnjih nekaj letih je sredozemsko medvedico opazilo tudi nekaj srečnežev v Albaniji, Črni Gori in tudi na Hrvaškem. A kot opozarjajo strokovnjaki, smo daleč od tega, da bi se populacija znova vzpostavila v Jadranskem morju, vseeno pa je to žarek upanja, da se bodo nekoč vrnili na Jadran.

Znanstveniki so aprila sporočili dobro novico. Populacije ogroženih morskih želv se v več kot polovici sveta obnavljajo, so navdušeni. Po podatkih nove globalne raziskave se populacije ogroženih morskih želv obnavljajo v večini krajev po svetu. "Številne populacije želv so se vrnile iz roba izumrtja, nekatere pa še vedno ne," je izsledke raziskave za AP komentiral Stuart Pimm, ekolog iz univerze Duke, ki sicer ni sodeloval pri raziskavi. "Zgodba o morskih želvah je ena od resničnih zgodb o uspehu pri ohranjanju narave," je ocenil.

Ljubljanski botanični vrt skrbi za potomce edinih dreves, ki so preživela eksplozijo atomske bombe iz Hirošime. Že leta 2013 so iz semen dveh preživelih vrst ginka slovesno posadili drevesa, ki so jih poimenovali drevesa miru. Uspešno so vzklila in čakajo, da bodo dovolj zrasla, da bodo dobila 'stalno prebivališče'.

Kot pripoveduje vodja botaničnega vrta v Ljubljani Jože Bavcon, je bilo to edino drevo, ki je ostalo in bilo hkrati najbližje atomskemu udaru. Kljub temu, da je drevo izgledalo suho, je ponovno oživelo: "Prav simbolika drevesa, ki je oživelo, se še danes ohranja in je postala simbolika miru. Z nekaj semeni ginka in japonskega koprivovca, ki smo jih dobili iz Japonske in iz njih v Botaničnem vrtu UL vzgojili mlada drevesca, nadaljujemo tradicijo dobrega sodelovanja s kulturo Japonske," izpostavlja.

V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani je bilo poletje v znamenju kralja agav, ki je bil ob 215-letnici Botaničnega Vrta UL v polnem cvetu. Ravno visoka vročina, ki smo ji bili priča poleti, je spodbudila cvetenje agav, rastlin, ki v Botaničnem vrtu le redko zacvetijo. Tako, da so lahko bujno zacveteli skoraj vsi cvetovi.

Znanstveniki na odpravi Ocean Census na krovu plovila Falkor so se razveselili številnih novih odkritij v skrivnostnih globinah oceana. Med drugim so odkrili številne nove vrste in raziskali najgloblji jarek v Južnem oceanu. Med ekspedicijo so raziskovalci odkrili prave naravne zaklade, ki so bili doslej skriti človeškemu očesu. Našli so pisane koralne vrtove, hidrotermalne vrelce in številne nove vrste koral, spužev, polžov, ježkov in morskih zvezd.

Velika Britanija je leta 2025 zaradi okoljskih posledic prepovedala e-cigarete za enkratno uporabo, saj na odlagališčih končajo ogromne količine dragocenih kovin in povzročajo onesnaževenje. Prepoved vključuje tako trgovine kot spletno prodajo, s čimer želijo zmanjšati vpliv teh izdelkov na okolje in zaščititi vodne vire.

Raziskovalce v Južni Afriki je junija presenetil gekon, ki se je pred očmi sveta skrival več kot 30 let. Znanstveniki so menili, da je izumrl, nekateri celo niso verjeli, da je kadarkoli živel in da je njegov obstoj le mit. Zdaj so navdušeni nad malim plazilcem, ki se je znova pojavil.

Nova evropska pravila naj bi omogočila, da bomo lahko potrošniki svoj telefon obdržali dlje časa. Nova pravila bi prinesla tudi okoljske koristi in manj elektronskih odpadkov. Ob tem, da bodo pametni telefoni in tablice imeli daljšo življenjsko dobo baterije in jih bo mogoče lažje razstaviti za popravilo, bodo potrošnikom najmanj sedem let po nakupu dostopna navodila za popravilo in rezervni deli. Prav tako bo moral vsak proizvajalec zagotoviti nadgradnje programske opreme in operacijskega sistema za vsaj pet let, so novosti strnili v Zvezi potrošnikov Slovenije.

Vetrna, sončna in drugi obnovljivi viri energije so letos prehiteli premog kot vodilni vir električne energije na svetu. Svetovno rast obnovljivih virov energije poganja Kitajska, ki močno širi svojo proizvodnjo čiste energije in prevladuje v izvozu tehnologij čiste energije. Globalno se stopnja rasti zmogljivosti obnovljivih virov energije pospešuje v več kot 80 % držav. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo se bo skupna zmogljivost obnovljivih virov energije do leta 2030 podvojila v primerjavi z danes, izpostavlja BBC.

Poleg tega je bilo letos prelomno tudi na področju zaščite oceanov. Odprto morje predstavlja skoraj dve tretjini svetovnih oceanov. Trenutno je zaščitenega le 1 % tega ogromnega območja – vendar se bo to kmalu spremenilo. Po desetletjih pogajanj je bil leta 2023 končno dosežen globalni sporazum o zaščiti odprtega morja, septembra 2025 pa ga je ratificiralo dovolj držav, da je začel veljati. Nova pogodba o odprtem morju zavezuje, da bo 30 % teh voda uvrščenih med zaščitena morska območja (MPA): dele oceana, namenjene varstvu habitatov, vrst in zdravih morskih ekosistemov.

Nekoliko upanja pa tudi za svetovne gozdove. Brazilski podatki kažejo, da se je krčenje gozdov v brazilskem delu Amazonije v 12 mesecih do julija 2025 zmanjšalo za 11 %, kar je najnižja stopnja krčenja gozdov v 11 letih. Krčenje gozdov se je zmanjšalo tudi v občutljivem ekosistemu Cerrado, še enem žarišču biotske raznovrstnosti. Podobno je neodvisna nevladna organizacija Imazon ugotovila, da je bila krčenje gozdov v brazilski Amazoniji oktobra 2025 za 43 % manjše kot oktobra 2024.

Globalno so bile letne stopnje krčenja gozdov v obdobju 2015–2025 za 38 % nižje v primerjavi z obdobjem 1990–2000, kažejo podatki Združenih narodov iz leta 2025. Po njihovih podatkih se vsako leto po svetu še vedno krči približno 10,9 milijona hektarjev gpzda – območje, ki je približno enako velikosti kot ameriška zvezna država Nevada.