Pozitivno iz Jadrana: 'izumrli angeli' in medvedica se vračajo, živi leščurji ...

Nekoč se je školjka bohotila na morskem dnu, potem pa je udarila skrivnostna morska epidemija, ki je pomorila skoraj vse osebke. Usoda karizmatičnih velikanov je tako danes v rokah znanosti. Raziskovalci Morske biološke postaje Piran so v preteklih mesecih v Krajinskem parku Debeli rtič opazili tri žive mlade primerke velikega leščurja.

Znanstveniki so sicer v iskanju živih leščurjev podrobno preiskali 200 kilometrov obale, 100 dni potapljanja so namenili spremljanju, sodelovalo je več kot 60 znanstvenikov iz vseh sredozemskih držav. Rezultat pa: v zaščitena morska območja jim je uspelo preseliti približno 50 odraslih osebkov.

Slovenski in italijanski biologi so položili temelje za rešitev pred izumrtjem velikega leščurja ali Pinna nobilis. V projektu sta sodelovali Italija in Slovenija, in sicer štiri italijanske regije (Ligurija, Sardinija, Furlanija - Julijska krajina in Toskana) ter ena slovenska (Obalno-kraška). Skupaj so na zbiralnikih ličink našli 81 mladih osebkov, od tega kar 57 v Sloveniji. V Sloveniji so poleg tega našli še 36 v naravi živečih primerkov, in sicer med aktivnostmi monitoringa, nekatere izmed teh pa so našli naši sodelavci in partnerji.

Nekoč je bilo najbolj bogato ribolovno območje, a prelov je pas okoli hrvaškega otoka Jabuka povsem izčrpal. Leta 2015 so se odločili preprečiti, da bi morje na tem območju postajalo še bolj izropano. Ustanovili so zaščiteno ribolovno območje, ki se je izkazalo za zgodbo o uspehu. Ekosistem na tem območju znova kipi od življenja, proces obnove pa je povzročil učinek "prelitja", pri katerem se ribe z zavarovanih območij razširijo v okoliška območja, kar izboljša ribolov tudi zunaj zaščitenih meja.

Sredozemska medvedica je bila nekoč vrsta, ki je s svojo prisotnostjo razveseljevala na Jadranu, tudi na sosednjem Hrvaškem, predvsem na območjih okoli otoka Visa, na Biševem, kjer je po tej vrsti poimenovana celo znamenita jama, Medvjedja špilja, a je tudi tam že pred časom povsem izginila. Skoraj povsem so jih namreč iztrebili ribiči, saj so jim kradli ribe in uničevali ribiške mreže. V zadnjih nekaj letih je sredozemsko medvedico opazilo nekaj srečnežev v Albaniji, Črni gori in tudi na Hrvaškem. A kot opozarjajo strokovnjaki, smo daleč od tega, da bi se populacija znova vzpostavila v Jadranskem morju, vseeno pa je to žarek upanja, da se bodo nekoč vrnili na Jadran.

Na Hrvaškem so pred nekaj leti znova opazili kritično ogroženo vrsto morskega psa sklača oziroma angelskega morskega psa. In ne le enega, ribič je v okolici Zadra v podvodno kamero ujel več primerkov veličastnih ogroženih živali. V Sredozemlju so doslej zabeležili tri vrste sklačev, ki so pravi mojstri kamuflaže. Nekoč so bili v Jadranskem morju zelo razširjeni, danes pa so vsi v kategoriji kritično ogroženih in na rdečem seznamu IUCN.

Kot to dragoceno vrsto morskega psa opisujejo v WWF Adria, se živali zakopljejo v pesek, medtem ko čakajo na svoj plen – ribe, rake in mehkužce, ki jih lovijo s hitrim napadom iz zasede. Obstaja 22 vrst sklačev, ki so ena izmed najbolj ogroženih družin morskih psov na svetu. Zanje sta značilni počasna rast in pozna reproduktivna zrelost, imajo majhno število mladic. Zato so v primerjavi z drugimi ribami občutljivejši za ribolov in izgubo življenjskega prostora, sploh ker živijo v plitvih priobalnih vodah.