Jedrska nesreča, ko je v černobilski elektrarni 26. aprila 1986 eksplodiral četrti reaktor, je bila doslej najhujša katastrofa v civilni uporabi jedrske energije. Zavarovanje počenega betonskega sarkofaga na poškodovanem reaktorju pa je še danes največji problem te elektrarne. V zadnjih letih je v Černobilu deloval le še tretji reaktor, ki je letno v ukrajinsko električno omrežje prispeval približno tri odstotke energije. Po podatkih ukrajinskega ministrstva za zdravstvo ljudje v Ukrajini tudi 14 let po nesreči živijo pod vplivom černobilskega sevanja.
Zaprtje jedrske centrale v Černobilu za 15. december je ukrajinski predsednik Kučma napovedal junija letos ob obisku ameriškega predsednika Billa Clintona v Kijevu, ki je takrat obljubil ameriško pomoč v vrednosti 78 milijonov dolarjev, s katero bi zaščitili kompleks centrale, dodatna dva milijona dolarjev pa naj bi porabili za izvedbo varnostnih ukrepov v ostalih ukrajinskih jedrskih elektrarnah. Washington in Kijev sta tako po petih letih pogajanj le dosegla dogovor o tem vprašanju. Države članice skupine G-7 so namreč leta 1995 obljubile 2,3 milijarde dolarjev sredstev, namenjenih za zaprtje nuklearke, od tega naj bi 1,5 milijarde dolarjev namenili dokončanju dveh nadomestnih reaktorjev, ki naj bi proizvajala izpadlo električno energijo iz Černobila. Temu dogovoru so se uprle številne evropske države, ki so menile, da je financiranje ukrajinskega jedrskega sektorja nezanesljivo. Sicer se je tudi Ukrajina že istega leta obvezala, da bo nuklearko v Černobilu razgradila pred koncem leta 2000.
Pred 14 leti je v najhujši jedrski nesreči v zgodovini, ki se je zgodila v ukrajinski nuklearki Černobil, po uradnih podatkih umrlo 31 ljudi, v zraku pa je nastal smrtonosni radioaktivni oblak, ki je oplazil precejšen del Evrope. Radioaktivnost, ki se je sprostila ob nesreči, je bila 500-krat večja kot tista, ki jo je povzročila bomba, ki je padla na Hirošimo. Radioaktivni oblak se je raztezal čez celotno Evropo, najhujše sevanje pa sta poleg Ukrajine utrpeli še Belorusija - Černobil leži blizu meje s to državo - in Rusija. Na moskovskem pokopališču Mitino je pokopanih 28 gasilcev, ki so umrli po gašenju požara v elektrarni. Po eksploziji so na območje poslali približno 300.000 ljudi, ki so pomagali pri odpravi posledic nesreče in evakuaciji 52.000 prebivalcev bližnjega kraja Pripiat.
Podatkov o tem, koliko ljudi je umrlo zaradi radioaktivnega žarčenja, pa tudi 14 let po nesreči ni. Po navedbah strokovnjakov je namreč težko z gotovostjo dokazati, da je povečanje primerov levkemije ter bolezni srca in ožilja povezano z radioaktivnim sevanjem. Po uradnih podatkih je bilo smrtnih žrtev 15.000, ranjenih pa 50.000. V Ukrajini naj bi bilo obsevanih 3,5 milijona ljudi, v Belorusiji pa naj bi zaradi sevanja trpela dva milijona ljudi. V Ukrajini se je število primerov raka na ščitnici pri najstnikih po nesreči povečalo za desetkrat. Po podatkih ministrstva za zdravstvo so morali od leta 1986 do letos 1400 mladim ščitnico odstraniti.
