Občinski svet je danes to odločitev sprejel z veliko večino. To me veseli, saj gre za prvi korak k bolj sistematičnemu urejanju teh vprašanj. Prepričali smo jih s tem, da bomo izpolnili tisto, kar bi morala država morala že zdavnaj izpolniti. Torej, da bomo prispevali in sodelovali pri razreševanju komunalne opremljenosti tega objekta ter da bomo poostrili policijski nadzor in zagotovili varnost.
Dogovor morajo potrditi še krajani. Kakšen odziv pričakujete?
Dogovor je vezan na to, da župan jutri o tem seznani in opravi razpravo s krajani, da jih prepriča, da je ta dogovor dober tudi za kraj, da se bodo razmere izboljšale, da bo država pri tem pomagala, da se država zaveda svoje odgovornosti... Upam, da jim bo to povrnilo zaupanje v državo, in da bodo to usmeritev sprejeli še posebej zaradi tega, ker gre za prehodno rešitev tega problema za dobo treh let.
Začasna selitev ilegalnih prebežnikov iz Ljubljane je v vseh krajih, kamor ste jih nastanili, povzročila veliko razburjenja. Kot pravijo domačini, predvsem zato, ker jih o tem ni nihče obvestil oziroma so za prihod ilegalcev izvedeli iz medijev. Zakaj si ni nihče vzel časa za pogovor z domačini?
Čas za razgovore z lokalnimi oblastmi si vzamemo vselej, ko je to nujno in tako bomo delali tudi v prihodnje. Načrtujem vrsto pogovorov z občinskimi oblastmi glede dolgoročne razrešitve tega problema. V danem primeru pa je šlo za posebne razloge, torej za začasno in interventno rešitev in tudi varnostni razlogi so narekovali, da smo ukrepali na hitro. Vsekakor pa je to začasen ukrep, zgodilo pa se bo tako, kakor smo se dogovorili v pogodbi.
Primeri v vseh krajih, tako v Vidoncih kot v Črnomlju kot v Prosenjakovcih, so pokazali, da je dogovor nujen. Zdi pa se, da težave s prebežniki rešujemo po gasilsko. Ali se ne da najti neke dolgoročne rešitve za nastanitev ljudi, ki so že tako v stiski?
Strinjam se, da se v tem obdobju rešujejo problemi, ki so nastali v preteklosti, ker država doslej ni uspela najti dolgoročne rešitve. Intenzivno delamo na dolgoročni rešitvi. K temu nas nenazadnje sili tudi domača zakonodaja. Gre za to, da v okviru obstoječih zmogljivosti in z adaptacijami postavimo dva domova, azilni in dom za tujce. Zato smo si že prizadevali in v določenem delu tudi uspeli pridobiti sredstva EU. Napovedujem, da bomo v kratkem predstavili lokacije v soglasju z občinskimi oblastmi, kje bodo dolgoročne rešitve tudi izpeljane.
Prav lokacije so v zadnjih letih problem v vseh krajih, kjer je država skušala urediti doma za tujce, saj je povsod prišlo do težav z lokalnim prebivalstvom. Kako boste zdaj to uredili, jim boste kaj ponudili, morda določene ugodnosti?
Sem velik zagovornik tega, da oblast ne nastopa z močjo, pač pa v dialogu, v konsenzu z lokalnimi dejavniki, tudi z ljudmi. Seveda pa vsak dogovor terja koristi na obeh straneh. Tako, kot bodo Prosenjakovci zagotovo imeli korist v tem smislu, da se bo to področje uredilo v komunalnem smisli in da bo zagotovljen red, tako bomo povsod koder bo teh dogovorov prišlo zagotovili, da bo država pri tem sodelovala na sistematičen in urejen način. Torej, da bodo lokalno prebivalstvo in lokalne oblasti imeli kaj od tega oziroma bo zadovoljen tudi njihov interes.
Nekateri opozarjajo, da bi morali sprejeti posebne ukrepe za zajezitev ilegalnih migracij, med drugim tudi strožje varovanje meje. Je to izvedljivo glede na visoke stroške?
Te ukrepe smo sprejeli. Znano je, da je vlada pred nedavnim sprejela ukrepe za strožji, tako imenovani neposredni nadzor na južni meji. To pomeni okrepljena policijska moštva in tudi tehnika za neposreden nadzor. Hkrati smo sprejeli tudi usmeritev za še večji angažma policije pri pregonu tovrstnih kaznivih dejanj. Gre namreč za organizirane hudodelske združbe, ki se ukvarjajo s to kriminalno dejavnostjo. Tem skupinam mislimo močneje stopiti na prste. Sicer pa je vprašanje južne meje in doseganje standardov Schengena ena od prioritet v našem ministrstvu, ki jo razrešujemo v dialogu z evropsko unijo. Moj nedavni obisk v Bruslju je bil namenjen prav temu.
