Cilj konference, ki sta jo pripravili Evropska komisija in Svetovna banka je bilo zbrati 1,25 milijarde dolarjev pomoči za letošnje leto, kolikor po oceni Svetovne banke ZRJ nujno potrebuje za gospodarsko preživetje. Sicer ta mednarodna finančna institucija meni, da Jugoslavija za gospodarsko preživetje v prihodnjih treh ali štirih letih potrebuje 3,9 milijarde dolarjev priliva sredstev iz tujine.
EU je ZR Jugoslaviji iz skupnih sredstev za letos in prihodnje leto obljubila okrog 455 milijonov dolarjev pomoči, Svetovna banka bo v 2001 za Beograd odrinila 150 milijonov, v prihodnjih treh letih pa še za 540 milijonov dolarjev posojil, ZDA pa so za letos potrdile prispevek v višini 181 milijonov dolarjev.
Da je izkazana velikodušnost mednarodne skupnosti povezana s sinočnjo izročitvijo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića mednarodnemu sodišču v Haagu, danes v Bruslju podpredsednik jugoslovanske vlade Miroljub Labus ni dvomil, vendar je bil pri tem prepričan, da je Miloševićeva izročitev predstavlja le enega izmed manjših razlogov za pripravljenost tujine na pomoč. ZRJ je začela izvajati zahtevne politične in gospodarske reforme in se tako odločila za hitro pot v Evropo - ta kriterij je bil za mednarodno skupnost ključen, je menil Labus.
Prva donatorska konferenca za ZRJ nima le vsebinskega pomena, temveč, tako podpredsednik jugoslovanske vlade, ogromen simbolični pomen. ZRJ se je po letih izločenosti zdaj polno - politično in ekonomsko - vrnila v mednarodno skupnost. Sama izročitev Slobodana Miloševića sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je le signal, da je ZRJ pripravljena izpolniti vse obveznosti, ki so ji naložene kot polnopravni članici mednarodne skupnosti, je povedal Labus ter potrdil, da bodo Miloševiću v Haag postopoma sledili tudi ostali vojnih zločinov obtoženi Jugoslovani.
ZRJ je po več kot desetih letih vladavine Slobodana Miloševića, številnih vojnah, mednarodni izolaciji in letalskih napadih zveze NATO obtičala v hudi gospodarski krizi. Letna inflacija dosega skoraj 150-odstotno raven, zunanji dolg znaša okrog 12 milijard dolarjev, brezposelnost je okrog 50-odstotna. Prva nakazila pomoči iz tujine bodo prednostno namenjena za proračunsko podporo ter za socialne programe, v prvi vrsti za brezposelne in za plačevanje pokojnin.
