Kljub zanosu in optimizmu posrednika pa je sprva kazalo, da s sporazumom ne bo nič. Po četrtkovem dogovoru, da poglavje o pridobljenih pravicah ne bo zajemalo vprašanja vračanja hranilnih vlog, se je na začetku petkovih pogajanj to ponovno znašlo v besedilu. Slovenska delegacija zato ni želela ratificirati sporazuma. Na koncu pa je le bilo doseženo soglasje, da se bodo pogajanja o hranilnih vlogah nadaljevala ob mednarodnem posredovanju, najverjetneje bodo vlogo posrednikov prevzeli finančniki Basselske banke za mednarodne poravnave.
Devizne rezerve in drugo finančno premoženje bo razdeljeno po ključu mednarodnega denarnega sklada, po katerem Sloveniji pripada dobrih 16 odstotkov, diplomatska predstavništva pa bodo delili glede na skupno vrednost nepremičnin. Slovenija bo tako dobila 14 odstotkov celotne vrednosti, katere ambasade bodo v tem paketu zaenkrat ni jasno, zagotovo pa bo to poslopje nekdanje jugoslovanske ambasade v Washingtonu. Vsaka od naslednic bo dobila arhive, ki se neposredno nanašajo na njeno ozemlje in ki jih novonastale države potrebujejo za upravljanje svojega ozemlja. Dokumenti, ki se nanašajo na vse naslednice, bodo postali skupna dediščina. Vladni predstavniki vseh naslednic naj bi sporazum podpisali v prihodnjih treh tednih, nato pa bo nared za ratifikacijo v nacionalnih parlamentih.
Parafiranje okvirnega sukcesijskega sporazuma o delitvi premoženja in obveznosti nekdanje SFRJ med naslednicami je pozdravil tudi visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Wolfgang Petritsch. "Sporazum predstavlja jasen znak za jugovzhodno Evropo, da bo regionalno sodelovanje, in ne destruktivna, krvava vojna, zagotovila mir in napredek petih naslednic nekdanje skupne države". Tragično preteklost je po Petritschevem mnenju mogoče pustiti za seboj samo z dogovarjanjem in sodelovanjem.
Z vsebino sporazuma je zadovoljno tudi uradno Skopje, saj jo je v sporazumu Makedonija odnesla bolje kot pri nedavni delitvi baselskega zlata. Predstavnik makedonske delegacije Nikola Todorčevski je pojasnil, da je najpomembneje, da so sklenili pogajanja in da so na Dunaju, za razliko od prejšnjih pogajanj, upoštevali tudi stališča revnejših držav naslednic nekdanje SFRJ. V Skopju so prepričani, da bodo parafirani sporazum strani podpisale že junija, zatem pa ga bodo ratificirali še državni parlamenti.
Zadovoljstvo pa je izrazil tudi vodja hrvaške pogajalske ekipe Božo Marendić. Razlogi za Marendićevo zadovoljstvo pa so tudi pragmatične narave, saj ocenjuje, da bo dunajski sporazum Hrvaški prinesel okoli 300 milijonov dolarjev, če pa temu dodamo še zlato, devize in delnice iz baselske Banke za mednarodne poravnave (BIS) v vrednosti okoli 132 milijonov dolarjev, je razlogov za zadovoljstvo še več. Poleg tega bi Hrvaška morala biti zadovoljna z delitvijo zgradb diplomatsko-konzularnih predstavništev po svetu, saj ji bo za začetek pripadlo veleposlaništvo v Parizu.
