Državi sta se dogovorili za načelo enakopravnega solastništva nuklearke v razmerju 50:50, skupno solastništvo pa bosta znova začeli izvajati 1.1. 2002. Dogovorili sta se tudi za skupno odgovornost glede vprašanje odpadkov ter dosegli dogovor o medsebojni kompenzaciji preteklih finančnih obveznosti in terjatev. Najkasneje do 1.7. 2002, torej štiri leta po prekinitvi, pa naj bi Hrvaška iz NEK znova prevzemala električno energijo.
Sedaj je potrebno le tehnično dodelati besedilo sporazuma in ga parafirati, nato pa čimprej podpisati. Državi sta se dogovorili, da bosta 20. julija lahko parafirali meddržavni sporazum o NEK.
Slovenija sicer od konca julija 1998 Hrvaški ne dobavlja električne energije iz NEK, saj hrvaško elektrogospodarstvo ni plačevalo računov za polovico v NEK proizvedene in dobavljene električne energije, vlada pa je sprejela uredbo o preoblikovanju elektrarne v javno podjetje. Na drugi strani je Hrvaška trdila, da ji nuklearka zaračunava nesprejemljivo visoko ceno električne energije in stroškov poslovanja. Hrvaško elektrogospodarstvo je novembra 1999 vložilo tožbo, s katero je od Elektro-Slovenije in elektrarne Krško zahtevala 137 milijonov dolarjev odškodnine za nastale stroške zaradi ustavitve dobave elektrike, od katere pa bo v skladu z dogovorom odstopilo.
Premiera sta ob koncu srečanja poudarila , da sta državi pri vseh treh omenjenih vprašanjih naredili velik napredek in da so pri vsakem od vprašanj skušali najti najboljše rešitve, ki so sprejemljive za obe strani. Premier Drnovšek je opozoril na nujnost kompromisa: "Zavedati pa se moramo, če bo dogovor, pa tudi če bo arbitraža, da nihče ne more stoprocentno uveljaviti svojih stališč." Strinjali so se tudi, da je mogoče rešiti vsa ta vprašanja na dvostranski ravni. O prihodnosti pogovorov je premier Račan dejal: "Mogoče je, da nobeno vprašanje ne bomo reševali z arbitražo. To bi bilo dobro za obe državi, saj bi tako dokazali sebi in Evropi, da lahko odprta vprašanja rešujemo sami."
