Voda nima alternative. Ne moremo je nadomestiti!

S predlagano dopolnitvijo ustave se bo zagotovil univerzalni dostop do pitne vode in zavarovanje vodnih virov za prihodnje generacije ter oskrba prebivalstva s pitno vodo kot neprofitno javno službo. Namen dopolnitve je predvsem preprečiti, da bi oskrba s pitno vodo postala predmet privatizacije, opozarjajo pobudniki.

Boj zoper privatizacijo

Prvopodpisani Brane Golubović (PS) je poudaril, da bo voda v prihodnosti strateška surovina, da bo to nafta 21. stoletja. "Treba se je zavedati: voda nima alternative. Ne moremo jo nadomestiti z nekim drugim virom," je bil odločen Golubović. Opozoril je, da se moramo zavedati, da v Sloveniji kljub dobri zakonodaji, ki jo imamo na področju vode, in dobrim ukrepom, ki jih peljemo na področju vodooskrbe, lahko občinski svet z navadno večino podeli komurkoli do 40 let koncesijo za oskrbo s pitno vodo. Tudi tujim podjetjem.

Pobudo je podprl tudi minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan, ki je spomnil na izkušnje nekaterih držav EU, kjer je prišlo do privatizacije upravljanja vodovodnega sistema. Na začetku je bila privatizacija dobro izhodišče: bolj racionalno upravljanje in boljša kakovost vode, na koncu se je izkazala kot izrazito neuspešna.

"Zato, ker se je varčevalo na vlaganjih v vodovodne sisteme. Voda je bila zato vedno manj ustrezna, z vedno večjo količino klora. Monopolni položaj koncesionarjev je privedel do tega, da so se cene začele zviševati, ne samo za posamezne odstotke, ampak za večkratnik. Tako danes v Nemčiji in Franciji sedaj odkupujejo ali prekinjajo koncesijske pogodbe," je opozoril Židan.

Pobudo za vpis oskrbe pitne vode v ustavo je Golubović prvič predstavil na seji Odbora za kmetijstvo maja 2013 in jo avgusta na javni razpravi v Gornji Radgoni natančneje predstavil. "V Pozitivni Sloveniji nasprotujemo privatizaciji oskrbe s pitno vodo. Menimo, da je Slovenija tudi zaradi svojega položaja na področju oskrbe s pitno vodo lahko proaktivna članica EU in prevzame vodilno vlogo pri zagovarjanju in podajanju konkretnih predlogov, da oskrba s pitno vodo ne bo tržna dejavnost, temveč pravica vseh Evropejk in Evropejcev do dostopa do zadostne količine čiste pitne vode in sanitarnih storitev," je ob vložitvi pobude dejal Golubović. To je toliko bolj pomembno, saj kar 20 milijonov Evropejcev nima dostopa do kakovostne pitne vode in varne sanitarne ureditve.

Pod pobudo 1,88 milijona podpisov

Evropska komisija se je v sredo pozitivno odzvala na doslej prvo evropsko državljansko pobudo, ki jo je podpisalo 1.884.790 milijonov Evropejk in Evropejcev, in v kateri so organizatorji pobude Right2Water komisijo pozvali, naj zagotovi, da bodo vsi državljani Evropske unije imeli pravico dostopa do vode in sanitarnih storitev, naj izključi oskrbo z vodo in upravljanje vodnih virov iz pravil notranjega trga in liberalizacije ter okrepi prizadevanja za dosego univerzalnega dostopa do vode in sanitarnih storitev po vsem svetu. Right2Water je komisijo tudi pozval naj sprejme zakonodajo EU, ki bo izvrševala človekovo pravico do vode in komunalne ureditve.

Slovenija je bogata z vodnimi viri, po količini vode na prebivalca se uvrščamo med prvih dvajset držav na svetu, v Evropi pa na tretje mesto za Švico in Norveško. Statistično Slovenija spada med 15 odstotkov držav na našem planetu, ki živijo v vodnem izobilju, kar 97-odstotkov vode, ki jo spijemo, črpamo iz tal, kar nam pa ne dovoljuje, da teh privilegijev ne bi imeli tudi naši zanamci in oskrbe s pitno vodo in njeno neprofitno upravljanje ne zaščitimo tudi z ustavo, opozarjajo pobudniki.