Drnovška sta, kot pravi, odločitvi kmetijskega ministra in kulturne ministrice, presenetili, saj sta ravnala v nasprotju z njegovimi navodili o paketnem reševanju problemov. Premierova navodila ljudem, ki so se s tem problemom ukvarjali, so bila, da skušajo priti do določenega sporazuma. Odločitvi ministra Buta in ministrice Rihterjeve sta po Drnovškovih besedah nekoliko prehiteli takšno dogovarjanje, zato bodo poskušali ugotoviti, zakaj in kako je do tega prišlo. Gre namreč za parcialno reševanje zadeve najprej enega ministra v eno smer, potem pa še drugega ministra v popolnoma drugo smer. Premier v zvezi z denacionalizacijo namreč zastopa legalistično stališče, da zakon izpred desetih let velja in ga je treba čimprej tudi izvesti.
Sicer je premier izrazil začudenje nad tistimi medijskimi komentarji, ki rešitve pristojnih ministrstev v zvezi z vračanjem pokljuških gozdov in ne-vračanjem blejskega otoka razglašajo kot politične odločitve. Zakon o denacionalizaciji velja in ga je treba izvajati. Vse poskuse za spremembo denacionalizacijske zakonodaje, ki je sicer po Drnovškovem osebnem prepričanju v primerjavi z drugimi tranzicijskimi državami dokaj širokogrudna, je namreč zavrnilo ustavno sodišče, in sicer z obrazložitvijo, da med izvajanjem postopkov ni mogoče spreminjati pravil igre. Ne vlada in ne predsednik pa nimata pravice, da bi rekla, da tega zakona ne bodo izvajali, je med pojasnjevanji izpostavil predsednik vlade.
Kljub večkratnim prizadevanjem ministra Francija Buta je premier Drnovšek zavrnil pogovor o konkretni odločitvi. Kot zatrjuje premier, ministru Butu ni naročil nič o tem, kako naj razreši primer pokljuških gozdov. Celo nasprotno, Drnovšek trdi, da o tem z njim sploh ni želel govoriti, ker je bil njegov odgovor na to, da je zakon znan ter da je zakone in predpise potrebno izpolnjevati.
Med odgovori na novinarska vprašanja je predsednik vlade spregovoril tudi o odnosu liberalne demokracije do področja denacionalizacije. LDS je vedno mislila, da zakon o denacionalizaciji ni ustrezen in za razliko od Združene liste leta 1991 o njegovem sprejetju sploh ni hotela glasovati. V letih za tem je poskušala doseči različne izboljšave denacionalizacijske zakonodaje, vendar je ustavno sodišče vse te poskuse zavrnilo. Tako je na neki točki tudi postalo jasno, da zakona o denacionalizaciji ni mogoče več spreminjati, je ocenil predsednik vlade, za katerega je zakon o denacionalizaciji zaradi vsega povedanega treba tudi pravilno in korektno izvesti.
Premier Drnovšek je del novinarske konference namenil tudi odnosom v koaliciji. SLS+SKD je po Drnovškovih besedah občasno daje različne "signale" o tem ali je ali ni v koaliciji oziroma v njihovem odločanju ni enotnosti, predvsem v poslanski skupini. Zato premier ocenjuje, da je ta stranka že nekaj časa v določeni krizi iskanja svoje identitete. Ker po Drnovškovem mnenju ta proces še poteka, jim namerava dati še nekaj časa, da ta proces zaključijo, vendar z jasnimi opozorili, da mora izpolnjevati koalicijske obveznosti, predvsem ko gre za temeljne cilje koalicije.
