V tej zvezi Drnovšek v pismu, odposlanem 9. maja, izpostavlja protislovnost dveh predlogov Evropske komisije, in sicer glede prostega pretoka delovne sile, kjer je za kandidatke z izjemo Cipra in Malte predvidena uvedba do sedem let dolgega prehodnega obdobja po vstopu v EU, in prostega pretoka kapitala, kjer so predvidena prehodna obdobja za kandidatke, ki so po vstopu v EU želele omejiti dostop na svoje nepremičninske trge.
Objektivnih razlogov, ki bi upravičili omejitve pretoka delavcev iz Slovenije v EU, ni, poudarja premier in ob tem navaja vrsto argumentov, kot so razmeroma majhno število prebivalcev, visok BDP, dokaj nizka brezposelnost ter nizka mobilnost prebivalstva. "Na kratko: Slovenija ne in ne more predstavljati problema za trg dela v katerikoli članici EU, tudi tistih, ki so sicer najbolj prizadete," zapiše Drnovšek. In nato nadaljuje, da si je Slovenija ves čas pristopnih pogajanj dosledno prizadevala za prevzem temeljnih pravil pravnega reda EU, še posebej pa svoboščin, povezanih z delovanjem notranjega trga. Da bi se uskladila z zahtevami EU za popolnoma sproščen pretok kapitala, je enkrat že spremenila svojo ustavo ter se zavezala za njeno ponovno spremembo. Komisija pa predlaga ohranitev prehodnih obdobij za nakup nepremičnin tistim kandidatkam, ki so pri zadevi vztrajale, s presenečenjem ugotavlja premier.
"Predloga komisije sta nas zmedla. Stopnja razvoja Slovenija je bila argument za popolno liberalizacijo pretoka kapitala. Po drugi strani pa komisija prav to stopnjo razvoja zanemarja in je očitno ni upoštevala, ko je oblikovala predloge za omejitev pretoka delavcev," piše Drnovšek. "To protislovje je težko razložiti. Skoraj nemogoče pa je, da bi ga razumela javnost. Ves čas pogajalskega procesa smo v prizadevanja za napredek Slovenije na poti v EU vložili veliko napora, takšna protislovja pa naše delo delajo še težje," poudarja slovenski premier.
Prodija in kolege je Drnovšek zato pozval, naj pri prostem pretoku delovne sile zagotovijo, da se Slovenijo obravnava na podlagi lastnih dosežkov. "Prav takšno obravnavo si seveda želimo tudi v primeru drugih držav, saj verjamemo, da je vsako državo kandidatko potrebno obravnavati individualno, pravično in na podlagi objektivnih kriterijev. Prepričan sem, da bi bila na podlagi takšnega pristopa, če je dosleden, Slovenija izvzeta iz omejitev pri prostem pretoku delavcev," pismo zaključuje Drnovšek.
