Drnovšek je poudaril pomen in potrebo po sodelovanju na področju obrambe in varnosti, ki se mora razvijati in krepiti še naprej. Pri tem je premier še posebej poudaril pomen transatlantskega sodelovanja kot tudi pomen nadaljnje širitve transatlantskih institucij. Spomnil je, da Evropa razvija svojo varnostno in obrambno politiko, vendar pa bi ob morebitnem naraščanju izolacionizma v ZDA ta razvoj dogodkov lahko pripeljal do večje tekmovalnosti, zato je to po njegovih besedah potrebno preprečiti. Ne le, da je potrebno vztrajati na procesu širitve EU, nadaljevati je potrebno tudi širitveni procesu zveze NATO, ki se mora tudi redefinirati.
Predsednik vlade se je v svojem nastopu vnovič zavzel tudi za nadaljevanje procesa širitve EU na Vzhod in ob tem poudaril, da so nekatere kandidatke194160- Češka, Madžarska, Ciper in Slovenija194160- na vstop v povezavo pripravljene že sedaj. Obenem je menil, da je potrebno v dolgoročno perspektivo EU vključiti tudi države JV Evrope.
Drnovšek je še dejal, da včasih pogreša večjo transparentnost pri sprejemanju odločitev v EU, hkrati pa se zaveda, da bi transparentnost odločanja naredila sprejemanje nekaterih odločitev bolj težavno. V razpravi o širitvi EU je opaziti prizadevanja, da se institucionalno reformo unije postavi v kontekst širitve, vendar po Drnovškovem mnenju ne bo velike razlike v načinu odločanja, če se bo število članic unije povečalo. Predsednik vlade meni, da ne gre za prepričljiv argument, zaveda pa se možnosti, da bi takšen pristop k vprašanjem širitve EU lahko zavrl sam proces širitve. To bi imelo po njegovih besedah negativne posledice na ta proces in bi v državah kandidatkah vzbudilo evroskepticizem.
