Težave pa po njegovem nastanejo, kadar predstavniki sindikatov želijo več kot so realne možnosti vlade. Včasih jih k temu sili želja po samodokazovanju, promociji in upravičevanju svojega sindikalnega položaja, med drugim ugotavlja predsednik vlade.
Drnovšek tako odgovarja na stališče, da je vlada pri plačni politiki preveč popustljiva, da dela s tem napake, ki vodijo do stalnega pritiska na plače in s tem do slabše konkurenčnosti in javnofinančne pozicije države.
V pismu pojasnjuje, da je DZ sodniške plače povišal leta 1995 po silnih javnih razpravah o neučinkovitostih pravosodnega sistema in izpostavljenih zelo nizkih plačah sodnikov. Do dogovora o višjih zdravniških plačah je prišlo po skoraj enomesečni stavki zdravnikov leta 1996, ko je sistem zašel v resno krizo in ko je začelo prihajati do resne možnosti, da bo ogroženo zdravje in celo življenje državljanov. Vlada je vztrajala do skrajne točke, potem pa sprejela kompromisni dogovor.
Vlada ni nikoli zlahka popuščala v pogajanjih s sindikati javnega sektorja, pač pa je skušala vedno upoštevati upravičenost zahtev in javnofinančne možnosti.
Izrazil je zadovoljstvo, da je vladi uspelo vzpostaviti uspešno dogovarjanje med socialnimi partnerji. Treznost vladnih partnerjev, tudi sindikatov, pa je po njegovem prispevala k temu, da imamo v Sloveniji sorazmerno malo socialnih konfliktov, stavk. Tudi to dejstvo je prispevalo k sorazmerno ugodnemu in uravnoteženemu gospodarskemu razvoju Slovenije.
Premier upa, da takšnih prizadevanj po uravnoteženem razvoju in smiselni plačni politiki ne bodo ogrožali posamični sindikati, ki povzdigujejo svoje zahteve. Sindikat vzgoje in izobraževanja, na primer, ki postavlja zelo militantne zahteve, čeprav so indeksi rasti plač v tem sektorju v preteklih letih višji kot drugje.
Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti (SVIZ) Slovenije bo na stališča predsednika vlade Janeza Drnovška do aktualnih vprašanj plačne politike, objavljenih na vladnih spletnih straneh, odgovoril z javnim pismom do konca tega tedna. Kot je povedal glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj, bodo premierove trditve zavrnili tudi z navajanjem primerjalnih podatkov o plačah posameznih poklicev v javnem sektorju.
Tisto, kar po Štrukljevih besedah v premierovem stališču preseneča, pa so vrednostne sodbe, ki jih predsednik vlade izreka o razlogih za ravnanje sindikata v sedanjem socialnem sporu. "Izjava o prepotentnih sindikalistih je izrazito, celo osebno, z emocijami nabito stališče predsednika vlade," je ocenil Štrukelj in k temu dodal, da pa predsednik vlade hkrati o sebi pravi, "da bolje obvlada svoj posel kot kdorkoli drug in da ga v kratkem času nihče ne more nadomestiti". "Kdo je tukaj prepotenten, je vprašanje interpretacije," še ugotavlja glavni tajnik SVIZ.
