Nadaljevati širitev na Srednjo Evropo in kasneje na jugovzhodno Evropo je zgodovinska dolžnost in odgovornost, projekt se mora nadaljevati tudi z razmišljanjem o vključevanju Ukrajine in Rusije, ki morata imeti perspektivo v sodelovanju z EU in celo v integraciji vanjo. Sicer rezultat ne bo stabilna Evropa, ki bo preprečevala konflikte in vojne, kot smo jim priča tudi zdaj, je še opozoril slovenski premier.
Drnovšek se je v svojem govoru, nastopil je v španščini, dotaknil tudi drugih aktualnih vprašanj širitve. Z določitvijo datuma sklenitve pristopnih pogajanj do konca leta 2002 in predvidenim vstopom najuspešnejših kandidatk v Evropsko unijo v letu 2004 je nedavni vrh petnajsterice v Göteborgu dal širitvi novo trdno perspektivo, toda kljub formalnemu sprejemanju teh ciljev obstaja še vedno vrsta resnih problemov, predvsem na strani držav članic EU, je tako menil premier Drnovšek. Začenjajo se razprave o demokratičnem deficitu znotraj EU in transparentnosti odločanja, obstajajo pa tudi iracionalni strahovi, ki se kažejo pri vprašanju prostega pretoka delovne sile in skrbi, da bi nove članice lahko spremenile sedanja razmerja med članicami. Najbolj se je to odrazilo v irskem "ne" pogodbi iz Nice, problem pa se še stopnjuje s tem, da se tudi v Avstriji pojavljajo razmišljanja o referendumu o tej pogodbi, kar gre na roko nevarnemu populizmu, zato tega ne gre odpraviti na lahkoten način, je opozoril Drnovšek.
Premier je opozoril tudi na problem financiranja razširjene Evrope. Če se trenutni mehanizmi EU ne spremenijo, bo Slovenija vstopila v EU kot neto plačnica v evropski proračun, to pa je precejšen problem tudi zaradi politike EU glede prostega pretoka delavcev, kjer petnajsterica zahteva večletno prehodno obdobje. Slovenija bi lahko bila neto plačnica z omejitvami, kar bi bilo domači javnosti zelo težko predstaviti, še posebej v luči načrtovanega referenduma o vstopu v EU, je opozoril premier.
Vsebinska pogajanja o finančno zahtevnih poglavjih se sicer še niso začela, bodo pa v ospredju pozornosti v času španskega predsedovanja EU v prvi polovici prihodnjega leta in takrat bo postopoma postalo jasno, kakšen bo končni dogovor, je še dodal. Ob tem pa je Drnovšek tudi poudaril, da alternative EU ni - vsi opisani problemi so hudi, a pogled na Balkan pokaže, da bi se brez evropske perspektive ukvarjali še s precej hujšimi in resnejšimi težavami. S širitvijo je treba nadaljevati, pri tem pa ohraniti širok zgodovinski pogled nanjo, je svoj nastop sklenil slovenski premier.
Ob robu seminarja se je Drnovšek danes sestal tudi s predsednikom ene največjih španskih bank BBVA Emilijem Ybarro ter visokim predstavnikom EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierjem Solano.
Popoldan se je Drnovšek srečal tudi z guvernerjem španske pokrajine Guipuzcoa Romanom Sudupejem. V pogovorih sta se posvetila predvsem položaju v španski avtonomni pokrajini Baskiji ter najnovejšim političnim dogodkom po zadnjih volitvah in zmagi Baskovske nacionalistične stranke (PNV) v tej pokrajini. Oba sogovornika sta se ob tem zavzela za zmernost, potrpežljivost in strpnost pri političnem reševanju baskovskega vprašanja v Španiji, Drnovšek pa je španskemu guvernerju predstavil tudi položaj v Sloveniji po zadnjih parlamentarnih volitvah.