Srečanje s hrvaškim premierom je bilo neformalno, na štiri oči, prijateljsko in zelo intenzivno. Trajalo je štiri ure in premiera sta prešla skozi vsa odprta vprašanja v bilateralnih odnosih. Oba predsednika bi se rada izognila medijsko zelo izpostavljenim sestankom, ki bi jih spremljala velika pričakovanja, ki ji praviloma na takšnih sestankih ni možno izpolniti.
Odprta so ostala tri zahtevna vprašanja: NEK, LB Zagreb in meja. Skoraj deset let je minilo od neodvisnosti obeh držav. Rešena so številna vprašanja, podpisani številni sporazumi, toda ta tri vprašanja so finančno, pravno in politično tako zapletena, da so se vlekla vse do danes.
Drnovšek ocenjuje, da je v novih političnih okoliščinah potrebno napraviti zelo resen poizkus za rešitev vseh treh vprašanj. Če v naslednjih nekaj mesecih ne bo premikov, bo potrebno resno pretehtati situacijo in se odločiti, kako naprej. Možnost mednarodne arbitraže pri tem ni izključena. Največ možnosti za hitro rešitev je pri NEK, saj so bili v prejšnjih pogajanjih že postavljeni temeljni elementi možnega dogovora. Težje bo z LB Zagreb, saj gre po našem mnenju za klasično vprašanje sukcesije razpadle države. Zato je to rešljivo v sklopu celotnega sukcesijskega procesa ali pa s parcialnim sukcesijskim sporazumom. Slovenija je še vedno pripravljena na posredniško ali svetovalno vlogo MMS ali kake druge mednarodne institucije.
Politično najzahtevnejše vprašanje je vprašanje meje, predvsem na morju. Politiziranje tega vprašanja v zadnjih letih rešitve ni olajšalo, pač pa jo prej otežilo. Drnovšek in Račan sta mnenja, da je potrebno takoj vzpostaviti nove ekspertne kontaktne, pri čemer bo politični dialog vzporedno tekel, vendar na nivoju zmernih pričakovanj. Predsednika obeh vlad se bosta v naslednjih mesecih še neformalno srečala, po potrebi tudi večkrat. Ocenjevala bosta uspeh ekspertnega in političnega dialoga med državama in po potrebi inicirala dodatne aktivnosti.
