Kot je dejal, je sedaj skrajni čas, da se Evropska unija in ostale mednarodne organizacije aktivno vključijo v reševanje krize v Makedoniji s pritiskom na vse strani, naj krizo razrešijo s političnimi sredstvi na podlagi kompromisa. Le tako je mogoče zagotoviti uspešno nadaljevanje procesa konsolidacije območja obenem z gospodarsko obnovo ter aktivnim bojem proti organiziranem kriminalu, ki mu, kot je dejal premier Drnovšek, politična nestabilnost ustreza.
Slovenski premier je v zvezi z razmerami v Makedoniji dejal, da se zmerni albanski politični voditelji zavzemajo za politično rešitev krize in dodal, da se vlada na napade skrajnežev ne bi smela odzivati preveč čustveno. Drnovšek je še poudaril, da mora Evropska unija določiti, kdo je primeren partner v pogajanjih in sicer na obeh straneh. "Ne morem reči, ali bodo diplomatski napori uspešni, zato pozivam h konferenci za Makedonijo," je poudaril.
Drnovšek je vnovič izrazil zadržanost glede sklica balkanske konference. Te po njegovem mnenju ni težko prirediti, vendar pa je bistveno, da se jasno določi njen namen in oblikuje prihodnja politična struktura območja, za to pa je sedaj, kot je dejal, še prezgodaj. Zavrnil je tudi nekatera razmišljanja o tem, da bi opustili model oblikovanja večetnične družbe, na katerem temelji denimo Daytonski mirovni sporazum, kot tudi težnje po nadaljnji drobitvi območja. Premier je poudaril, da bodo nekateri problemi vedno obstajali, prav tako pa bo vedno obstajala večetnična skupnost, zato je potrebno nadaljevati s konceptom večetnične družbe, kljub težavam, s katerimi se mednarodna skupnost srečuje. V nasprotnem primeru se utegne položaj nevarno zaostriti, obenem pa "smo v ta prizadevanja vložili že preveč sredstev in naporov", je prepričan Drnovšek.
Sodelujoči na plenarnem zasedanju - poleg slovenskega premiera Drnovška še predsedniki Hrvaške, Bolgarije in Albanije, Stipe Mesič, Petar Stojanov in Rexhep Meidani, koordinator Pakta stabilnosti za JV Evropo Bodo Hombach, predsednik Evropske banke za obnovo in razvoj Jean Lemierre ter izvršni direktor organizacije Open society iz Beograda Ivan Vejvoda, so bili enotni v oceni, da je potrebno krizo v Makedoniji rešiti s političnimi sredstvi ob aktivnem sodelovanju regionalnih akterjev kot tudi širše mednarodne skupnosti.
Sicer so se udeleženci razprave, ki jo je vodil eden izmed predsednikov Svetovnega gospodarskega foruma, ki prireja salzburški gospodarski vrh, George Soros, strinjali, da je vprašanje JV Evrope problem ne le območja temveč celotne Stare celine, dolgoročno stabilnost pa je mogoče doseči z vlaganji v gospodarstvo, z vzpostavljanjem političnih institucij in civilne družbe, predvsem pa z okrepljenim regionalnim sodelovanjem, ki naj bi bilo ena izmed etap pri približevanju skupnemu cilju držav območja, članstvu v evroatlantskih povezavah.
