Premiera in predsednika LDS Janeza Drnovška bo, če bo izvoljen za predsednika republike, Tone Rop najverjetneje nasledil kot kandidat za mandatarja. Odprto pa ostaja še vprašanje, ali bo Rop, če bo postal predsednik vlade, prevzel tudi vodenje liberalne demokracije. Kot je v pogovoru za sobotni Večer dejal Drnovšek, resno razmišljajo o možnosti, da bi stranko vodil Gregor Golobič. Sicer pa bo o tem, kdo bo vodil LDS, odločal strankin kongres v začetku naslednjega leta, če se bodo predsedniške volitve končale tako, da bodo potrebne nagle menjave.
Financiranje kampanje
V zvezi s financiranjem njegove kampanje pa je dejal, da je v zadnjem desetletju s članarino veliko prispeval k blagajni stranke ter za stranko tudi veliko delal. Na vprašanje, koliko mu koristi podpora predsednika države Milana Kučana, ki ga je navedel kot kandidata, ki mu je po volji, je Drnovšek dejal, da ne ve, poleg tega pa je bila podpora deloma tudi relativizirana. Predsednik je ocenil, da je dobro, ker kandidirajo politiki z izkušnjami, denimo predsednik vlade, navedel pa je še Franceta Bučarja, je za časnik Večer pojasnil Drnovšek.
Vladne koalicije
Na vprašanje kakšne strankarske koalicije se mu po desetletju izkušenj zdijo za državo bolj primerne: mešane ali takšne, ko se povežejo zelo sorodne stranke, je Drnovšek odgovoril, da je praviloma vodil težke, mešane koalicije, v katerih pa je težje delati, saj so razlike med strankami velike in jih je težko usklajevati. Delo je manj učinkovito in vzame veliko časa, prednost pa je, da se napetosti v državi zmanjšajo. Dva izrazita pola, vladajoči in opozicijski, pomenita povečanje napetosti. Sorodna vladna koalicija lahko sicer učinkovito deluje, je pa v družbi več napetosti. Mešane koalicije so bile doslej kar dobra rešitev, čeprav včasih naporna, je pojasnil Drnovšek.
Drnovšek tudi ne vidi razlogov, zakaj ne bi vladna koalicija tudi po volitvah delovala v enaki sestavi, saj je doslej dobro delovala in učinkovito izpolnjevala glavne cilje. Končala se bodo pogajanja z Evropsko unijo, kar bo konec nekega mejnega obdobja, podobno velja tudi za vključevanje v zvezo NATO. Obenem tudi ne vidi racionalnega razloga, da bi katerakoli stranka izstopila iz koalicije, je pa dopustil možnost, da bi si katera premislila zaradi povsem svojih lastnih računov. "Če bi bila ljudska stranka denimo nezadovoljna z rezultatom na lokalnih volitvah ali če bi pri njih prišlo do notranjih sprememb, tudi možnosti zapletov ni mogoče izključiti," je dejal Drnovšek in dodal, da bi bila koalicija tudi v primeru izstopa ene stranke še vedno dovolj močna, da nadaljuje delo.
Drnovšek se tudi ne strinja z oceno Franceta Bučarja, da liberalni demokrati z oblastnim monopolom ogrožajo demokracijo. LDS je na zadnjih volitvah volilo 36 odstotkov volivcev in temu ustrezno težo ima v parlamentu, zato vodi koalicijo in vlado, kar je precej normalno v vseh demokratično urejenih državah, stranke pa ponekod celo še veliko bolj dominirajo. Kjer volitve potekajo po večinskem sistemu, vladajoča stranka nadzoruje praktično vse, zato tam interesov ni treba usklajevati s koalicijskimi partnerji. V Sloveniji jih po Drnovškovih besedah velikokrat usklajujejo, predvsem ko gre za državotvorna vprašanja, tudi z opozicijo.