Nobenega od obeh omenjenih kandidatov ne bi volilo 4,3 odstotka volivcev, 8,3 odstotka vprašanih pa je na vprašanje, koga bi volili oziroma kateri od kandidatov jim je bližje, odgovorilo z ne vem ali ni podalo odgovora. Kot je na popoldanski novinarski konferenci dejal predstojnik omenjenega centra Niko Toš, je neopredeljenih volivcev tako le še slabih 13 odstotkov. Po njegovi oceni je bila udeležba z 72 odstotki tudi v prvem krogu volitev tako za slovenske kot za evropske razmere visoka.
Med domnevnimi udeleženci volitev bi jih Drnovška volilo 54,3 odstotka, Brezigarjevo pa 37,8 odstotka vprašanih, medtem ko bi jih za Brezigarjevo med opredeljenimi udeleženci volitev glasovalo 41,1 odstotka, za Drnovška pa 58,9 odstotka.
Kot je pojasnil Toš, je iz opazovanja gibanja odstotka podpornikov obeh kandidatov v zadnjih štirih mesecih razvidno, da se "v tem obdobju ne dogaja nič dramatičnega". Odstotek tistih, ki bi volili Drnovška, je namreč od septembra, ko bi ga volilo 53,6 odstotka vprašanih, v prvem oktobrskem merjenju upadel na 49,4 odstotka, v drugem merjenju oktobra zrasel na 53,5 odstotka, medtem ko bi ga po zadnji raziskavi volilo 52,1 odstotka vprašanih. Barbari Brezigar je delež "podpornikov" postopoma naraščal, saj bi jo septembra volilo 28,9 odstotka volivcev, oktobra 33 odstotkov (prvo merjenje) oziroma 34,3 odstotka (drugo merjenje), novembra pa 35,3 odstotka volivcev.
Nekoliko drugačni so deleži med opredeljenimi vprašanimi, saj bi med njimi Drnovška septembra volilo 65 odstotkov, oktobra 60,9 odstotka (prvo merjenje) oziroma 59,5 odstotka (drugi merjenje), novembra pa 59,6 odstotka. Brezigarjevo bi po septembrskem merjenju volilo 35 odstotkov opredeljenih respondentov, po prvem oktobrskem 39,1 odstotka, po drugem oktobrskem 40,5 odstotka, po novembrskem pa 40,4 odstotka opredeljenih volivcev.
Glede vprašanja, koga bi tisti, ki so se v prvem krogu udeležili volitev, volili v drugem krogu, je Toš med drugim dejal, da "Arharjevi volivci prehajajo k Brezigarjevi, Beblerjevi k Drnovšku, Bučarjevi pa se razdelijo na eno in drugo stran", kar velja tudi za Jelinčičeve volivce, medtem ko Kreftovi volivci prehajajo k Drnovšku. Kot je namreč pokazalo tokratno merjenje, bi v drugem krogu Janez Drnovšek obdržal 93,9 odstotka svojih volivcev iz prvega kroga, volilo pa bi ga tudi 54,5 odstotka Beblerjevih volivcev, 44,4 odstotka Jelinčičevih volivcev, polovica Kreftovih volivcev, 28,6 odstotka Bučarjevih volivcev in 10,8 odstotka volivcev Franceta Arharja.
Za Brezigarjevo bolj moški, za Drnovška več žensk
Glede na spol, starost in izobrazbo je med volivci Brezigarjeve nekoliko več moških, volivcev, starih do 30 let, in volivcev s poklicno izobrazbo, medtem ko je med Drnovškovimi volivci nekaj več žensk, volivcev, starejših od 46 let, in volivcev s srednjo izobrazbo. Glede na tip naselja jih med Drnovškovimi volivci 33,8 odstotka živi na podeželju, 33,1 odstotka v manjšem kraju, 13,1 odstotka v večjem mestu, 20 odstotkov pa v Ljubljani ali Mariboru. 41,5 odstotka jih je upokojencev, 26,3 odstotka pa zaposlenih v gospodarstvu, vernih jih je 46,4 odstotka, nevernih pa 33,1 odstotka.
Med volivci Brezigarjeve jih je s podeželja 47,2 odstotka, iz manjšega kraja 34,9 odstotka, iz večjega mesta 6,5 odstotka in dveh največjih slovenskih mest pa 11,4 odstotka. Vernih je med njenimi volivci 68,8 odstotka, nevernih 16,7 odstotka. 29,8 odstotka jih je upokojencev, 27,4 odstotka pa jih je zaposlenih v gospodarstvu.
Kot je še pokazalo novembrsko merjenje, bi jih sicer med vsemi, zaposlenimi v gospodarstvu, Drnovška volilo 45,6 odstotka (Brezigarjevo 32,5 odstotka), med zaposlenimi v negospodarstvu 44,3 odstotka (Brezigarjevo 33 odstotkov), med samozaposlenimi 47,7 odstotka (Brezigarjevo 29,5 odstotka), med kmeti 46,2 odstotka (Brezigarjevo 38,5 odstotka), med upokojenci pa 54,4 odstotka (Brezigarjevo 26,8 odstotka). Med gospodinjami bi jih največ, 53,1 odstotka, volilo za Barbaro Brezigar (za Janeza Drnovška 31,3 odstotka), kot tudi med študenti in dijaki (44,4 odstotka; za Drnovška 34,4 odstotka) ter brezposelnimi (33,3 odstotka; za Drnovška 29,1 odstotka).
V telefonski raziskavi Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij je bilo vključenih 1013 oseb.
