Slabo so se olimpijske igre začele za del španske olimpijske reprezentance. Po pristanku na torinskem letališču so ostali brez prtljage in nihče jim ne zna razložiti, kje je in kdaj pride. Drobnih težav pa je več. Avstrijski novinar je želel v tiskovnem središču plačati dostop za brezžično računalniško povezavo. Prireditelji so mu razložili, naj pride čez kakšno uro ali kasneje, ker je blagajnik na kosilu in nikogar ni, ki bi to opravil namesto njega.
Prevozi po italijansko ali "Ko ga boste videli, bo tukaj..."
Vsi, ki bodo naslednjih 16 dni preživeli v Torinu, predvsem pa tisti, ki bodo delali na območju gorskih tekmovališč, se že navajajo na italijanski način prevozov. Vsi vozniki uradnih avtobusov še ne obvladajo svojih tras in občasno svoje potnike zapeljejo na krajše neprostovoljne izlete v okolico. Prostovoljci se sicer trudijo po najboljših močeh, na vozne rede oziroma njihovo upoštevanje pa nimajo veliko vpliva; na vprašanje enega od premraženih novinarjev, ki so čakali na odhod avtobusa iz Sestriera v Oulx, kdaj bo vozilo pripeljalo, se je lakonski odgovor glasil: "Ko ga boste videli, bo tukaj."
Varnostni pregledi trajajo in trajajo
Pravo dogodivščino so doživeli tudi alpski smučarji pred treningom smuka. Pot, ki na svetovnem pokalu traja 10 minut, med igrami traja debelo uro. Če je prevoz točen, sledi za tekmovalce obvezen varnostni pregled, ki traja in traja. Za nameček morajo smučarji sezuti čevlje in tarnajo zaradi mraza. Vsi napeto čakajo, kakšen bo pregled pred nedeljsko tekmo.
Nevarni vžigalniki
Italija ima oster protikadilski zakon. Vsa tekmovališča so tako ali tako nekadilska cona, obiskovalcem in novinarjem pa zaradi varnosti odvzamejo tudi vžigalnike, da ne bi kdo z njimi napadel športnikov in spremljevalcev. Ne gre za strah pred ognjem, saj je uporaba vžigalic kljub temu dovoljena.