"Od ene kocke in pol si zadet", je mlademu fantu dejal trgovec ene od specializiranih trgovin v centru Ljubljane, medtem ko mu je izstavljal račun za čokoladno obrazno masko. Na embalaži opozorilo, da ne gre za prehrambeni izdelek, čeprav je takoj jasno, da je to le način, kako proizvajalec zaobide zakonodajo in proda izdelek, ki ga, če bi bil deklariran kot prehrana, v resnici ne bi smel.
Slovenija je v samem vrhu, ko gre dostop do prepovedanih drog. Skoraj polovica dijakov starih med 15 in 16 let meni, da je kanabis zelo lahko dostopen. Vsak peti ocenjuje, da brez težav lahko pride do kokaina, vsak sedmi - tukaj smo daleč pred ostalimi evropskimi državami - pa do močno zasvojljivega cracka.
"Tudi če si mladoleten, dobiš vse"
Digitalna omrežja, šolski hodniki, nočni klubi - droge so, pravijo mladi, povsod. Kupujejo jih prek lažnih profilov na socialnih omrežjih, temnem spletu. "Lahko jih dobiš tudi v trafiki", pove srednješolec. "Zmeniš se. Ponudiš malo več denarja."
Spletna omrežija, virtualni in temni splet, so olajšali dostopnost, pojasnjuje kriminalist Mišo Radovančevič, vodja Oddelka za prepovedane droge v Upravi kriminalistične policije. "Dejstvo je, da anonimnost nakupa omogoča, da je to zdaj veliko lažje, kot nekoč, ko se je vršila klasična ulična prodaja", pravi.
Prodajalci izumljajo hitreje kot država prepoveduje
V nacionalnem forenzičnem laboratoriju dnevno analizirajo nove, večinoma zasežene vzorce, za katere sumijo, da vsebujejo nove psihoaktivne substance. Ponavadi gre za laboratorijske izdelke, ki jih proizvajalci infuzirajo v živila, pravi Mojca Janežič z Oddelka za kemijske preiskave v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju.
Čeprav v Sloveniji nove psihoaktivne snovi, v primerjavi z ostalimi evropski državami, prepovedujemo hitro, so ti postopki še vedno dolgotrajni. Potem, ko v laboratoriju zaznajo nevarno drogo, ki je že na trgu, traja pol leta, celo več, da jo uvrstijo na seznam prepovedanih drog. Letos so na ministrstvu za zdravje na seznam umestili 48 novih psihoaktivnih snovi, vendar lani, denimo, nobene.
"Naloga policije, laboratorijev in zakonodajalcev je, da snov najdejo, treba je dokazati njen namen in nato jo lahko uvstimo na seznam prepovednih drog", postopek pojasnjuje Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrtsvu za zdravje. V tem času pa se lahko povsem legalno prodaja. Tudi na avtomatih in v specializiranih trgovinah, kar se v praksi dogaja. Čeprav so ti izdelki močno potentni in v praksi tudi izjemno nevarni.
Na pediatriji zaradi zastrupitve z drogami tudi osnovnošolci
Na ljubljanski pediatrični kliniki zadnji dve leti zaznavajo velik porast otrok in mladostnikov, ki jih obravnavajo zaradi zastrupitve s psihoaktivnimi substancami. Simptomi, ki jih povročajo sintetične droge so tudi zdravnikom neznani in nepredvidljivi. Najpogosteje opažajo evforijo in sproščenost, ki se potem sprevrže v tesnobo, paranoidne misli in halucinacije. "Sprožijo lahko psihoze, slabost, bruhanje, motnje zavesti, krče. Imeli smo že tudi epileptične napade", pravi dr. Veronika Velenšek, predstojnica sprejemno-triažnega oddelka Pediatrične klinike v Ljubljani.
Še vedno pa prevladujejo zastrupitve s kanabinoidi, teh je za polovico vseh zdravstv obravnav. Sledijo stimulansi, anfetamin, metamfetamin ter ekstazi.
Skrb vzbujajoča je tudi povprečna starost mladih, ki poiščejo zdravniško pomoč - ta se je spustila pod 15 let. Najmlajši pacient, ki so ga obravnavali zaradi zastrupitve z drogami, pa je bil star zgolj 10 let.
Analiza odpadnih vod - v slovenskih šolah marihuana in kokain
Odpadne vode so dragocen vir informacij. Raziskovalna ekipa Inštituta Jožef Stefan jih analizira enkrat letno in iz njih ugotavlja dejansko uporabo drog v družbi.
Pred petimi leti, ravno preden so zaradi epidemije kovida, šole zaprle svoja vrata, so na izpustih odpadnih vod preverjali, ali so in v kakšnih količinah droge prisotne v slovenskih izobraževalnih ustanovah - v analizi jih je sodelovalo 44. Marihuano so zaznali v 14 od 19 osnovnih šolah ter v vseh srednjih šolah in visokošolskih ustanovah. V odpadnih vodah treh osnovnih šol pa so zaznali tudi uporabo kokaina.
"Frekvenca uživanja je bila pogostejša v višjih stopnjah izobraževanja", pojasnjuje dr. Ester Heath, raziskovalka z Inštituta Jožef Stefan. Na fakultetah so količine prepovedanih drog, ki so jih zaznali v odpadnih vodah, bila neprimerljivo višja kot v osnovnih šolah.
Kje smo zatajili? Industrija cveti, nadzora ni.
Nove psihoaktivne substance se, kljub temu, da so posledice lahko zelo hude in tudi življensko nevarne, prodajajo kot dekorativni izdelki. Vzorčenje izdelkov na prisotnost psihoaktivnih snovi, ki niso deklarirani kot živila, glede na trenutno zakonodajo, ni v pristojnosti Uprave za varno hrano. To bi lahko naredili, pojasnjujejo, če obstajajo dokazi, da je proizvod prepoznan kot živilo ali v primeru, ko so podane prijave o zastrupitvah. Inšpekcijski nadzor tovrstnih izdelkov ni v pristojnosti niti zdravstvenega inšpektorata. Zaseže jih lahko le policija. Zato ne čudi, da jih prodajalci prodajajo brez večjih težav.
Nova zakonondaja o varni hrani in krmi, ki je že v državnem zboru, naj bi to področje končno uredila. "Če ima nek izdelek videz živila in ga potrošniki dojemajo kot živilo, bo uvrščen pod živilsko zakonodajo", pravi Marinšek.
Raba drog se je med mladimi povečala po kovid epidemiji, kažejo podatki. To sovpada s porastom duševnih težav. Ne gre zgolj za eksperimentiranje, temveč tudi za lajšanje težav, ki jih mladi občutijo bolj, kot so jih pred leti. "Vedeti je treba, da ljudje ne uporabljajo drog zaradi tveganj, ampak, ker iščejo neke učinke, izkušnje, ki bi jim dale neko zadovoljivo izkušnjo", pravi Mina Paš iz Združenje DrogArt, kjer se zavzemajo za zmanjševanje škodljivih posledic drog med mladimi.
Kako smo pristali na Evropskem vrhu, ko gre za dostopnost drog mladim in kako jih lahko zaščitimo? Več v soboto v rubriki 24ur Inšpektor.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.