Naslovnica

Druga plat nasilja v Pragi

, 17. 07. 2024 19.02 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Velika večina političnih in kulturnih protestov, kakor tudi velika večina 10.000 udeležencev pohoda in blokade praškega kongresnega centra, kjer sta zasedala IMF in WB, je bilo nenasilnih. Redki so bili tisti kraji v Pragi, kjer življenje ni potekalo tako kot vsak dan. Toda velik del čeških medijev, predvsem pa televizija, so po dogodkih v torek, 26. septembra poročali o Pragi kot o "vojni coni", ki je povsem v primežu nasilnežev. Oblasti in mediji niso razlikovali med nasilnimi in nenasilnimi protestniki. Posledica tega enačenja je bila diskreditacija vseh, med njimi tudi čeških organizatorjev demonstracij - Iniciativo proti ekonomski globalizaciji (INPEG). Dejstvo, da je INPEG nasilje označilo za nesmiselno in da za ravnanje ekstremistične manjšine ne more biti odgovorno, so spregledali. Vsakršna kritiko IMF in Svetovne banke, ki ju protestniki vidijo kot odgovorne za revščino ter razlaščanje po svetu je bila tudi potlačena. Lahko bi celo rekli, da se je velik del čeških medijev, tako kot v socializmu, povsem identificiral z oblastjo in se obrnil proti disidentom današnjega dne. Po blokadi kongresnega centra je nasilje doseglo svoj vrhunec v torek zvečer v centru Prage na Vaclavskih namestih, kjer je majhna skupina demonstrantov začela razbijati izložbe MacDonalds, Kentucky Fried Chicken in podobnih objektov. Policija je reagirala presenetljivo.

Nekateri od razbijačev so se mirno sprehajali med policijskimi kordoni. Po navedbah češkega združenja Občanski pravni opazovalci ti ljudje prihajajo iz vrst policijskih provokatorjev. Po drugi strani pa so bili tisti, ki so se želeli ne samo politično temveč tudi fizično oddaljiti od nasilnežev, tarča policije. Na Vaclavskih Namestih so se znašle tudi tri Slovenke, toda ko je izbruhnilo nasilje so se odločile, da gredo domov. Na eni od stranskih ulic jih je zaustavila policija in jih brez razloga priprla za 72 ur. Dogajanju na Vaclavskih Namestih je prisostvoval tudi Andrej Kurnik, asistent za politologijo na FDV v Ljubljani: "Občutek sem imel, da policija ne preprečuje nasilja, ampak da ga soustvarja z namenom kriminalizacije celotnih demonstracij." Če je bil to res pravi namen, so nedvomno uspeli. Po prvih podatkih je bilo med praškimi dogodki priprtih 859 ljudi od tega 330 tujcev, med njimi najmanj 4 državljani Slovenije. Prvi vtis, da so vsi ti bili odgovorni za nasilje je, seveda, lažen. Zaenkrat je bilo podanih samo 20 obtožnic. Drugi namen je morda zastraševanje preostalih. Med protestniki so se namrečpojavile govorice, da bo imena vseh priprtih policija posredovala tudi organizacijam kot sta CIA in FBI in s katerima so oblasti sodelovale med zasedanjem IMF in Svetovne banke v Pragi. Ob vsem tem so se zaradi velikega števila tujih udeležencev protestov pojavile nacionalistične reakcije, ki so imele veliko skupnega s tistimi iz časov socializma, ko se je govorilo o mračnih tujih silah, ki želijo destabilizirati državo. Poslanec češkega parlamenta Miroslav Macek je izjavil, da bi morala policija streljati na protestnike. Zgodba Andreja Pavlišiča, 20. letnega državljana Slovenije je dovolj zgovorna V torek popoldne se je Pavlišič znašel v neposredni bližini kongresnega centra, kjer sta zasedala IMF in Svetovna banka. "Stal sem ob strani in fotografiral. Za trenutek sem izgubil pozornost in name se je zvrnila gruča policistov," pravi Pavlišič. Policiji se ni upiral. Potem, ko je obležal je bil deležen kar nekaj brc in udarcev, nasilje nad njim pa se je nadaljevalo dokler ga niso pripeljali do policijske postaje: "Policisti so mi zlomili nos in prst na roki, po telesu imam modrice in odrgnine, toda medicinsko pomoč sem dobil šele potem, ko sem bil že kakih 35 ur v priporu. Če bi imel notranje poškodbe, bi se lahko zelo slabo končalo." Kakor pravi Pavlišič so nekatere izmed priprtih pretepali tudi v zaporu. V njegovo majhno celico, ki jo je delil še s 7 drugimi, pa so policisti razpršili "pepper spray", ki na podoben način kot solzilec , draži čutila in katerega uporaba v zaprtih prostorih je lahko nevarna. Dokazovati karkoli je nemogoče, kajti, kot dodaja Pavlišič, "Ko sem bil v priporu so si nekateri policisti sneli identifikacijske številke, najbrž zato, da bi bilo potem se težje pritožiti nad njihovim ravnanjem." Po čeških zakonih morajo priprti biti hranjeni vsakih šest ur. "No," se namuzne Pavlišič, "enkrat je bilo le 20 ur med enim in drugim obrokom."

Medtem, ko je bil v priporu, mu niso dovolili, da bi kogarkoli od svojcev obvestil, kje je. Tako se je o tem izvedelo šele naslednji dan, ko je nekdo na policijsko postajo pretihotapil prenosni telefon. Prav tako ni imel pravnega zastopnika ne tolmača v materinem jeziku, čeprav mu je bilo v podpis ponujenih kar nekaj dokumentov čeprav vsebine ni razumel. Pavlišič ni bil obtožen in po 75 urah pripora je bil izpuščen. Po dogodkih v Pragi je bilo med predstavniki oblasti veliko vzajemnega čestitanja zaradi vzornega ravnanja