Drugi tir Divača–Koper za pol cene?

Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je dejal, da bo šla Slovenija v izvedbo izgradnje drugega tira železniške proge med Divačo in Koprom. Investicija, ocenjena na 1,4 milijarde evrov, pa se mu zdi previsoka.

Spomnil je, da ima Slovenija znotraj Evrope izjemno strateško lego, kar pa samo po sebi ni dovolj. "Če želimo to izkoristiti, je treba vlagati v infrastrukturo, ne le železniško. Drugi tir je pomemben tudi za razvoj Luke Koper," je dodal.

Na ministrstvu so pred težko pričakovano odločitvijo, ali in kako nadaljevati s projektom, proučili podobne projekte doma in v tujini. Pogledali so, kakšne rešitve predvideva projektna dokumentacija in kaj se je doslej dogajalo na projektu.

Izkazalo se je, da znaša ocena investicije 1,4 milijarde evrov. "Ta številka je zame nesprejemljiva. Vložiti 1,4 milijarde evrov v 27 kilometrov železnice je nekaj, kar noben finančno-poslovni model ne more prenesti. Po vseh informacijah, ki jih imamo, si upam trditi, da se da drugi tir narediti za pol cene," je dejal.

Na vprašanje, kako so prišli do nižje cene, je pojasnil, da ne potrebujemo vedno najboljših tehnoloških rešitev na svetu, gradbena dela pa se da izvesti veliko bolj optimalno, marsikatera niti niso potrebna. "Ko vse to upoštevamo, pridemo v ta rang cene," je dejal.

Projektno dokumentacijo naj bi naredil neodvisen mednarodni strokovnjak

Zdaj bo treba pospešeno delati na pridobitvi gradbenega dovoljenja, vzporedno bo tekla recenzija kompletne projektne dokumentacije, ki jo želijo izvesti s popolnoma neodvisnim mednarodnim strokovnjakom. Nato bo sledila še izgradnja izvlečnega tira, ki je pomemben za povečanje kapacitet Slovenskih železnic in razvoj Luke Koper, je povedal. Prepričan je tudi, da bodo dobili okoljevarstveno soglasje.

V terminskem načrtu je pridobitev gradbenega dovoljenja predvidena na začetku leta 2014, nato pa bodo lahko začeli iskati izvajalca. Gradnja naj bi po trenutnih načrtih trajala šest let. Pri infrastrukturnih projektih je rok za vračilo investicije malce daljši, po ocenah ministra znaša okoli 20 ali 25 let.

Omerzel je prepričan, da je 700 milijonov evrov ekonomsko upravičena investicija in da bo recenzija pokazala, da so si zastavili pravi cilj. Na vprašanje, kaj bo storil, če ne bo tako, je dejal, da stoji za svojimi odločitvami in da mora politika v primeru napake prevzeti odgovornost. "Če narediš napako, jo moraš tudi plačati," je dejal.

Tri možnosti za financiranje

Izgradnjo drugega tira je po besedah Omerzela možno financirati s kohezijskimi sredstvi iz nove finančne perspektive 2014–2020, druga možnost je koriščenje sredstev iz tako imenovanega sklada CEF (Connecting Europe Facility), za katere lahko kandidiramo s projekti. "In drugi tir je prepoznan projekt v Evropi," je dejal.

Tretja možnost za financiranje je javno-zasebno partnerstvo. "V tem konceptu moramo na Slovenske železnice gledati malce širše. Če govorimo o javno-zasebnem partnerstvu, govorimo o tem, da pripeljemo partnerja za upravljavski del – torej ne govorimo o infrastrukturi, ampak o upravljavskem delu," je pojasnil.

Spomnil je, da je bila v preteklosti že predstavljena ideja o povezovanju Luke Koper in Slovenskih železnic, ki se zdi ministru dobra, saj oba sistema eden brez drugega dejansko ne moreta funkcionirati. Njuno povezovanje se mu zdi zato smiselno, je dejal.

Slovenske železnice: Drugi tir je nujen

Gradnja drugega tira je po oceni Slovenskih železnic nujna. Brez sodobnih železniških prog se bo promet preusmeril na ceste, kar bo povzročilo dodatne okoljske obremenitve, železniški prometni koridorji pa se bodo popolnoma izognili Sloveniji, so pojasnili.

Z Omerzelom se strinjajo tudi v oceni, da je na 1,4 milijarde evrov ocenjena investicija izredno visoka. Prepričani so, da bo z natančno revizijo projekta zagotovo mogoče najti bistveno cenejše rešitve. Vsekakor gre za dolgoročno naložbo in strateško potrebo države, ki je pomembna ne le za Slovenske železnice in Luko Koper, temveč za celotno slovensko gospodarstvo, so ponovili.

Idejo o povezovanju Luke Koper in Slovenskih železnic pa na Slovenskih železnicah komentirajo z besedami, da s koprsko luko že zdaj zelo dejavno poslovno sodelujejo. Še tesnejše sodelovanje obeh podjetij je ena od priložnosti slovenske logistike, morebitno kapitalsko povezovanje pa je odgovornost lastnika obeh podjetij, so dodali.

Černač (SDS): Ministrov pristop je neresen

Dvom o izvedbi projekta v trenutnem obsegu je javno izražal že prejšnji minister Zvonko Černač. Danes je v vlogi poslanca SDS v sporočilu za javnost zapisal, da glede na zadnje izjave ministra Omerzela postaja vedno bolj očitno, da nam ta vlada pripravlja novi TEŠ 6 - tokrat na tirih. Po njegovem mnenju je namreč pristop, ki ga je ubral minister, neresen.

''Tako kot je vrednost projekta drugi tir včeraj bila 1.3 milijarde evrov, je lahko danes za ministra Omerzela ob istih predpostavkah vrednost 700 milijonov evrov, pojutrišnjem, če bo javnost ocenila, da je to previsoko, pa mogoče samo 500 milijonov evrov. Ravno tako je lahko tudi rok izgradnje včeraj bil leto 2022, danes za ministra 2020, pojutrišnjem pa morebiti že kar 2015,'' je sporočil. Po njegovih besedah pa na ministrstvu z javnim denarjem ne ravnajo ravno varčno.

Večinski del gre pod zemljo

Zamisel o gradnji drugega tira Divača–Koper sega v sredino 90. let minulega stoletja, umestitev proge v prostor pa je vlada potrdila leta 2005. Nato so se zaradi sprememb načrtov in dolgotrajnega pridobivanja potrebnih zemljišč postopki zavlekli, država pa je za projekt doslej porabila 39,8 milijona evrov.

Pretežni del sredstev so porabili za projektiranje in pripravo dokumentacije, za analize in pregled zastavljene trase, je povedal minister. Kot pravi, drži podatek, da je bilo odkupljenih 99 odstotkov zemlje, vendar znaša to le pet milijonov evrov. "Večinski del gre pod zemljo in dejansko te zemlje za odkup res ni tako veliko," je dodal.