Nepravilnosti v državnem svetu: ker so delali z računalniki, so bili lahko več dni na dopustu

Računsko sodišče je podalo negativno mnenje za Državni svet RS (DS), ker so, kot so zapisali v poročilu, ugotovili, da DS v letu 2010 ni posloval v skladu s predpisi.

Med drugim so navedli, da je DS kršil predpise, ker je javnima uslužbencema povrnil potne stroške prevoza na delo in z dela z javnim prevozom, ki ni bil najcenejši. Glede izplačila potnih stroškov so iz DS sporočili, da so v register tveganja zapisali, da je enkrat letno treba pri vseh zaposlenih preveriti pravilnost izplačila povračila stroškov prevoza.

DS je predpise kršil tudi zato, ker je več uslužbencem omogočil opravljanje dela na domu, čeprav z internim pravilnikom ni imel urejene te možnosti. Uslužbenci so namreč skupno opravili 497 ur dela na domu, ki je bilo izplačano kot nadurno delo v skupnem bruto znesku 9.969 evrov. Iz DS pa so sporočili, da so decembra 2011 sprejeli Pravilnik o opravljanju dela na domu. V postopku dopolnitve je sklep o organizaciji in delu službe državnega sveta, ki določa, da zaposleni opravljajo delo v prostorih in zunaj prostorov DS, so še pojasnili.

Na račun dela z računalniki neupravičeno povečali obseg letnega dopusta

Več uslužbencem so tudi neupravičeno povečali obseg letnega dopusta zaradi dela pod vplivom ionizirajočih sevanj in dela z razstrelivi. Računsko sodišče je v svojem poročilu opozorilo, da dela z računalnikom ni mogoče razumeti kot dela pod vplivom ionizirajočih sevanj, zato javni uslužbenci niso bili upravičeni do dodatnih dni letnega dopusta.

Iz DS so sporočili, da so že spremenili kriterije za določitev letnega dopusta. Javni uslužbenci tako niso več upravičeni do letnega dopusta za delo pod vplivom ionizirajočih sevanj.

Računsko sodišče je med drugim ugotovilo tudi, da sredstev proračuna niso uporabili za izvajanje nalog DS, temveč za druge namene. Državni organ je sedmim uslužbencem povrnil stroške za nakup službene obleke v skupnem znesku 3.585 evrov, čeprav oblačila niso bila potrebna za delovanje in izvajanje nalog DS. V omenjenem organu odgovarjajo, da imajo zaposleni na službenih oblekah na primernem mestu državni grb in napis Državni svet Republike Slovenije. V letu 2012 v rebalansu proračuna zaradi varčevanja DS ni načrtoval nakupa službenih oblek.

Nepravilnosti so se pojavile tudi na področju javnega naročanja. DS je leta 2010 nabavil letalske vozovnice v vrednosti 33.477 evrov, ne da bi izvedel postopek oddaje javnega naročila, je ugotovilo računsko sodišče. V DS so odgovorili, da so pred vsakim nakupom letalskih vozovnic izvedli elektronsko povpraševanje pri treh ponudnikih in izbrali najugodnejšega ponudnika. "Državni svet je tako ravnal na podlagi stališča ministrstva za javno upravo, iz katerega izhaja, da pri posamičnih nakupih letalskih kart ne gre za drobljenje javnega naročila," so še sporočili. V tem primeru pa so ukrepali tako, da so pristopili k skupnemu javnemu naročilu, ki ga je za potrebe organov državne uprave in drugih državnih organov po odprtem postopku izvedlo ministrstvo za javno upravo.

Nepravilnosti pri izplačilih sejnin in plač

DS je leta 2010 tudi nepravilno postopal pri izplačilih sejnin, je ugotovilo računsko sodišče. Iz DS pa so sporočili, da so za sejnine namenil skupno 793.218 evrov, in sicer za stalni del sejnine, spremenljivi del, povračilo stroškov in drugo.

V letu 2010 so imeli člani 24 rednih in izrednih sej, 77 sej interesnih skupin in 134 sej komisij. Kot navajajo v DS, nadomestilo izgubljenega zaslužka odpira številne dileme, saj je izračun višine nadomestila pri vsakem članu drugačen. Odvisen je od njegovega statusa, torej ali je zaposlen, brezposeln, upokojen, kmet ali samostojni podjetnik. Nekateri člani opravljajo funkcijo brezplačno ali za neznatno plačilo, pri nekaterih je izplačilo odvisno od plače in ne od funkcije. Kot dodatno težavo pa v DS omenjajo tudi to, ali je seja dopoldne ali popoldne. Če je popoldne, člani ne prejemajo nadomestila za izgubljeni zaslužek, po drugi strani pa izgubijo možnost, da bi pridobili dodatni zaslužek s kakšno drugo pridobitno dejavnostjo.

Kot sicer kaže poročilo, je DS v letu 2010 za plače in druge izdatke zaposlenim skupno namenil 1.130.482 evrov. Poraba proračunskih sredstev za omenjene izdatke je bila v letu 2012 za 12 odstotkov večja kot leta 2009. DS je sporočil, da so se izdatki povečali, ker je predsednik DS začel svojo funkcijo opravljati poklicno, za kar mu je pripadala zakonsko določena plača.

DS pa v novembru 2010 ni izplačal tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij pri plači za oktober v skupni vrednosti 2.545 evrov, so še ugotovili na sodišču. Odprava tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah bi morala biti izvedena 1. oktobra 2010, četrte četrtine pa 1. oktobra 2011. Znesek tretje četrtine odprave nesorazmerij v osnovnih plačah naj bi upravičenci prejeli pri izplačilu plače za oktober 2010, znesek četrte četrtine pa pri izplačilu plače za oktober 2011. Iz DS so sporočili, da so vključeni v enoten računalniško podprt računovodski sistem za izvrševanje državnega proračuna, ki je enoten za vse proračunske uporabnike in ki ni omogočal izplačila tretje četrtine plačnih nesorazmerij. Poleg tega so sporočili še, da so ravnali v skladu z navodili ministrstva za javno upravo, da se pri obračunu plač za oktober osnovne plače javnih uslužbencev obračunajo in izplačajo brez odprave tretje četrtine nesorazmerij.

V DS že prejeli poročilo, a ga morajo preučiti

Računsko sodišče je od DS zahtevalo predložitev odzivnega poročila v 90 dneh, v katerem mora izkazati odpravo nepravilnosti pri izplačilu sejnin članom DS.

Računsko sodišče je DS podalo tudi priporočilo za izboljšanje poslovanja.

V DS so pojasnili, da so revizijsko poročilo prejeli danes. Ugotovitev računskega sodišča niso vsebinsko komentirali. Napovedali so le, da ga bodo pregledali in podrobno preučili ter v zakonskem roku pripravili odzivno poročilo.