Državni svetniki niso izglasovali veta na zakon o odškodninah izbrisanim

Državni svet ni izglasoval veta na zakon o odškodninah za izbrisane. Za veto je glasovalo sedem državnih svetnikov, proti pa 20. To pomeni, da državnemu zboru o zakonu ne bo treba znova odločati.

Predstavnik osmih predlagateljev veta iz vrst državnih svetnikov Dušan Strnad je v uvodu seje ponovil pomisleke k zakonu. Predlagatelje po njegovih besedah moti neprimerna in zavajajoča uporaba termina izbrisani. V tem primeru namreč po njihovi oceni ni šlo za izbris, ampak za prenos iz registra stalnega prebivalstva v posebno evidenco. Moti jih tudi, da je koalicija med obravnavo zakona v DZ povišala odškodnine. Te naj bi tako državo namesto prvotno predvidenih 75 milijonov stale 130 milijonov evrov. Takšno povišanje je po prepričanju predlagateljev vprašljivo, posebej zaradi zaostrenih finančnih razmer v državi. Ne strinjajo se niti z razširitvijo kroga upravičencev do odškodnin še na tiste izbrisane, ki so zaprosili za status po prvotni zakonodaji, a ga niso dobili, po prenovljeni zakonodaji pa zanj niso več zaprosili. Zato po besedah Strnada ne bi bilo nič narobe, če bi DZ o zakonu glasoval še enkrat.

Minister za notranje zadeve Gregor Virant je poudaril, da je zakon nujen, če želi država spoštovati sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, po kateri bi morala država že junija letos sprejeti odškodninsko shemo za izbrisane. Za Viranta ni pomembno, kako je bil izbris izveden in kako ga poimenujemo, ampak je pomembno le, da Slovenija izbrisanim ni zagotovila pravice do bivanja v državi. Bila je storjena pravna napaka in treba jo je popraviti, je dejal. Odškodnine bodo po njegovih besedah dobili le tisti, ki so si skušali status urediti, pa tudi tisti, ki so ga poskušali pridobiti po stari zakonodaji, vendar ga niso dobili, po novi zakonodaji pa zanj niso zaprosili. Da so med upravičenci tudi slednji, je po njegovih besedah priporočilo odbora namestnikov ministrov Sveta Evrope. Poudaril je, da bi lahko izbrisani v primeru, da zakon ne bo sprejet, pred evropskim sodiščem iztožili višje odškodnine, zato bi imel padec zakona velike finančne posledice za državo.

Državni svetnik Dušan Semolič je v imenu interesne skupine delojemalcev povedal, da je zakon zanje sprejemljiv, vlado pa pozval, naj poveča dialog z izbrisanimi, da se ti ne bodo znova obračali na evropsko sodišče. Po mnenju Darije Kuzmanič Korve iz interesne skupine negospodarskih dejavnosti država z zakonom izbrisanim priznava minimalen strošek, zato do finančne nestabilnosti zaradi zakona ne bo prišlo. Bi pa do nje lahko prišlo, če zakon ne bo sprejet, je dejala. Veta po besedah Milana Lukiča ne podpirajo niti v interesni skupini delodajalcev. Menijo namreč, da argumenti iz predloga za veto ne premagajo argumentov o tem, zakaj je zakon treba sprejeti. Zavedamo se, da zakon sprejemamo v neugodnem času, vendar je pravno napako, ki je bila storjena, treba popraviti, je dejal.