Na ta pristop lahko - zlasti na njegovi postavitvi na Gradu - pokaže možna navezava na Fišerjeva platna velikega formata, na katerih se je že ukvarjal s problemom prostora: slikovno polje je povečal do tiste dimenzije, da se je gledalec s tem iluzionističnem poljem lahko soočil in vanj vstopil, četudi le navidezno. S prestopom iz navideznega v kontekst realnega pa je v grajski postavitvi umetnik gledalcu omogočil izkušnjo, ki mu je klasična slika ne more. Fišerjeva slika je postala okolje. V polju instalacije so sicer še shranjeni iluzionistični izrastki - s spremljajočimi zapisi Aleša Štegerja, le da zdaj učinkujejo kot množica pogledov.
Oblika instalacije namiguje na novo dimenzijo geografskega pomena, na imaginarno tlorisno zasnovo različnih ravnin, ki, obarvana z naravnim materialom, ne več le navidezno, temveč tudi dejansko lebdi v prostoru in deluje kot nekakšen zemljevid, ki ga zdaj lahko beremo iz različnih perspektiv, je Fišerjevo likovno ustvarjanje razčlenila Sterle Vurnikova.
Dušan Fišer je slikarstvo doštudiral na ljubljanski ALU v razredu prof. Metke Krašovec, slikarsko specialko opravil pri prof. Emeriku Bernardu in se izpopolnjeval na Nizozemskem. Za njim je kaka dva ducata samostojnih in številne skupinske razstave doma in po svetu.
Likovni blok 49. LPF na Gradu pomaga pripravljati Društvo likovnih umetnikov Ljubljana pod vodstvom Mojce Smerdu. Razstavo Dušana Fišerja bodo odprli drevi ob 20. uri, odprta bo do 30. julija.
