Dve tretjini zaposlenih prejema podpovprečno plačo

Državni statistični urad je postregel z novimi podatki o višini plač. Po začasnih podatkih je povprečna plača v Sloveniji v letu 2012, preračunana na mesec, znašala 1600 evrov bruto. Skoraj dve tretjini zaposlenih (65,6 odstotka) je imelo nižjo plačo od tega zneska, polovica pa ni napraskala več kot 1310 evrov.

Bolj razumljivo je, če podatke "prevedemo" v neto plačo. Ta je povprečno znašala 1038 evrov. Nižjo neto plačo od tega zneska je imelo 63,3 odstotka zaposlenih, polovica pa je imela nižjo od 896 evrov.

V javnem sektorju z višjo izobrazbo in višjimi plačami

Ker je v letu 2012 več kot pol zaposlenih v javnem sektorju in skoraj 59 odstotkov zaposlenih v sektorju država imelo višje- ali visokošolsko izobrazbo, so bili zneski plač 45 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju in 47 odstotkov zaposlenih v sektorju država razporejeni v zgornjih šest kvantilnih razredov porazdelitve – to pomeni, da so bile bruto plače teh zaposlenih enake ali višje od 1712 evrov.

V zasebnem sektorju je imelo višje- ali visokošolsko izobrazbo okoli 21 odstotkov zaposlenih, zato se je v prvih osem kvantilnih razredov razporedilo malo več kot pol zaposlenih oseb - to pomeni, da so bile bruto plače skoraj polovice oseb (49,5 odstotka), zaposlenih v zasebnem sektorju, enake ali višje od 1159 evrov.

Delež zaposlenih z najvišjimi bruto plačami (3353 evrov ali več) je v javnem sektorju znašal 6,1 odstotka (5,7 odstotka v sektorju država, 6,9 odstotka v javnih družbah), v zasebnem pa 4,4 odstotka. V absolutnih zneskih je bilo med zaposlenimi, ki so se uvrstili v najvišji kvantilni razred, 55,9 odstotka zaposlenih oseb iz zasebnega sektorja (več kot 15.000) ali 27 odstotkov več kot zaposlenih oseb iz javnega sektorja (okoli 11.900).

Najmanj zaslužijo v predelovalnih dejavnostih

Zaposlene osebe, ki so se lani uvrstile v prvi decilni razred, so prejemale bruto plače, ki so bile enake ali nižje od 799 evrov. Večina zaposlenih s takšnimi bruto plačami je delala v treh dejavnostih: največ (24,8 odstotka) jih je delalo v predelovalnih dejavnostih, ki tudi sicer zaposlujejo največ ljudi, sledili sta dejavnost trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (17,1 odstotka) in gradbeništvo (12,3 odstotka).