Takrat enotnih stališč do zakonskega predloga, ki naj bi doživel preimenovanje v zakon o preoblikovanju prostocarinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih z Avstrijo in Italijo v mejne prodajalne in posebnih ukrepih nadzora teh prodajaln, ni imela niti koalicija, saj je skupina poslancev vladnih strank predlagala rešitve v nasprotju z vladnimi, med drugim za podaljšanje roka in bolj konkretne ukrepe za ublažitev morebitnih negativnih posledic preoblikovanja. Včerajšnja seja pristojnega odbora za finance pa je pokazal drugačno sliko, saj so amandmaje, ki jih je za nadaljnjo obravnavo zakona vložila vlada, predvsem za podaljšanje roka preoblikovanja za dva meseca, s 1. aprila na 1. junij, poslanci koalicijskih strank podprli. Preoblikovanju ves čas nasprotujejo lastniki prodajaln, ki so v zadnjem času kot kompromisno označili preoblikovanje s prihodnjim letom ali vsaj do jeseni.
Minister za evropske zadeve Igor Bavčar je bil zato zadovoljen, poudaril pa je tudi, da je 1. junij skrajni rok, saj bi kasnejše preoblikovanje blokiralo pristopna pogajanja Slovenije z Evropsko unijo v dveh poglavjih in pomenilo, da Slovenija pogajanj letos ne bi mogla končati, prav tako pa ne v začetku prihodnjega leta. Poudaril je tudi, da bo preoblikovanje koristno tudi za državni proračun.
Vprašanje prostocarinskih prodajaln je v odnosih med Slovenijo in EU odprto že nekaj let. Po evropskem tolmačenju Evropskega sporazuma naj bi namreč Slovenija prostocarinsko prodajo na cestnih mejnih prehodih ukinila že 1. julija 1998 in ker se to ni zgodilo, je Bruselj odprl vprašanje tudi v pristopnih pogajanjih. Odtlej je Slovenija preoblikovanje napovedala že večkrat, vendar ga doslej še ni izvedla.
