Poslanska večina je pri odločanju o vloženih dopolnilih k predlogu zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih podprla rešitev, po kateri bo oče pravico do 75 dni očetovskega dopusta lahko izrabil najdlje do osmega leta starosti otroka (preostalih 15 dni bo moral namreč izrabiti že v času porodniškega dopusta matere). Poslanec Janez Drobnič si je sicer prizadeval za rešitev, po kateri bi moral oče omenjeni dopust izrabiti že do otrokovega tretjega leta, ko otrok starše tudi najbolj potrebuje. Vladni predlog namreč po njegovih besedah očetu omogoča, da bo dopust namesto za otroka izrabil zase.
Dopust za nego in varstvo otroka, do katerega ima eden od staršev pravico neposredno po preteku porodniškega dopusta, naj bi poslej znašal 260 dni. Po besedah predstavnikov vlade takšen predlog sledi določbam zakona o delovnih razmerjih. Poslanke in poslanci so zavrnili predlog Drobniča in Franceta Cukjatija, ki sta se zavzemala, da bi omenjeni dopust trajal eno leto, medtem ko je predlog zakona v prejšnji sestavi državnega zbora predvideval 305 dni dopusta za nego in varstvo otroka. Dopust pa se bo podaljšal v primerih, kot so rojstvo dvojčkov, rojstvo več hkrati živo rojenih otrok, rojstvo nedonošenčka in rojstvo otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, poleg tega pa tudi v primeru, ko starša že ob rojstvu otroka varujeta in vzgajata najmanj dva otroka do starosti osmih let. Omenjene pravice se bodo, kot so se danes še strinjali poslanci, poslej seštevale.
Med odločanji se je krajša razprava razvila tudi ob vladnem dopolnilu, po katerem naj obravnavani zakon ne bi urejal subvencij za zaposlovanje staršev, ker slednje po prepričanju vlade sodijo na področje aktivne politike zaposlovanja, kamor med težje zaposljive skupine državljanov sodijo tudi mlade družine z otroki. Vladnemu predlogu za izločitev omenjene zakonske določbe sta odločno nasprotovala opozicijska poslanca Janez Drobnič in Andrej Vizjak (SDS), ki se jima je izmed poslancev vladnih strank pridružil še Franci Rokavec (SLS+SKD). Vendar parlamentarne večine argumenti, češ da ta pozitivni ukrep vsekakor sodi na področje družinske politike, niso prepričali.
V zakonu iz leta 1998 je DZ na predlog vlade revaloriziral zneske predvidenih družinskih prejemkov. Ob zadržkih Vizjaka, češ da zvišani zneski ne sledijo rasti življenjskih stroškov v minulih letih, je državna sekretarka na ministrstvu za delo Alenka Kovšca pojasnila, da je bil zakonski predlog že v času svojega nastanka usmerjen na uveljavitev v letu 2002. So pa višino zneskov prilagodili porastu življenjskih stroškov v letih 1999 in 2000. Po njenih besedah so jih celo zaokrožili navzgor, in sicer v razponu od 15 do 20 odstotkov.
DZ je zavrnil vsa opozicijska dopolnila, med njimi tudi tistega za uvedbo t.i. kombiniranega univerzalnega dodatka, katerega uvedba bi po oceni Alenke Kovšca zahtevala dodatnih 28 milijard tolarjev. Poslanci pa so podprli vladno dopolnilo, po katerem bodo lahko starši iz naslova pomoči ob rojstvu otroka izbirali med enkratnim denarnim prejemkom v višini 50.000 tolarjev oziroma opremo za novorojenca v enaki vrednosti. Tudi v tem primeru sta bila opozicijska poslanca Janez Drobnič in France Cukjati neuspešna, ko sta se zavzemala, da bi lahko starši omenjeno pomoč prejeli le v obliki t.i. paketa za novorojenčka, in sicer v vrednosti 60.000 tolarjev. Velja še omeniti, da je poslanska večina v zakon vnesla rešitev, po kateri naj bi se otroški dodatek za otroke, ki ne hodijo v vrtec, povečal za dvajset odstotkov.
