Raziskava je primerjala količino CO2, ki se absorbira in shrani, ko gozd raste, ter na drugi strani količino CO2, ki se sprosti nazaj v ozračje, ko gozd gori ali se ga kako drugače uničuje. Primerjava je pokazala, da je v minulem desetletju brazilsko porečje Amazonke proizvedlo 16,6 milijarde ton CO2, porabilo oziroma shranilo pa jih je le 13,9 tone.
To kaže, da se človeštvo očitno ne more več zanašati na svoj največji tropski gozd, da bo posrkal njegove škodljive izpuste CO2. "Ta rezultat smo na pol pričakovali, a to je prvič, da imamo točne številke, ki kažejo, da se je brazilska Amazonija obrnila in je postala neto onesnaževalec," je za francosko tiskovno agencijo AFP pojasnil soavtor raziskave Jean-Pierre Wigneron, znanstvenik s francoskega nacionalnega inštituta za agronomske raziskave (INRA). Kot je opozoril, ne vedo, na kateri točki bo ta preobrat postal nepovraten.
Raziskava je sicer potrdila tudi grozljive posledice politike brazilskega predsednika Jairja Bolsonara, ki državo vodi od januarja 2019 in se pri tem ne ozira preveč na varovanje okolja. V letu 2019 se je namreč deforestacija - s požari ali izsekavanjem - povečala za skoraj štirikrat v primerjavi z dvema predhodnima letoma, in sicer s približno enega milijona hektarjev na 3,9 milijona hektarjev, kar je velikost Nizozemske.
Porečje reke Amazonke predstavlja približno polovico vsega deževnega gozda na svetu in je bistveno za srkanje presežnih količin CO2 iz ozračja. V minulega pol stoletja so rastline in zemlja konstantno absorbirale približno 30 odstotkov emisij CO2, čeprav so se te v tem obdobju povečale za kar 50 odstotkov. Pomagali so tudi oceani, ki posrkajo več kot 20 odstotkov teh izpustov. Najučinkovitejši pri absorbiranju in shranjevanju CO2 je prav tropski gozd, zato se je Amazonije v preteklosti prijel izraz "pljuča sveta".
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.