Od leta 1980 se je število vseh dni v letu, ko so se temperature na površju Zemlje povzpele nad 50 stopinj Celzija, skoraj podvojilo. Med leti 1980 in 2009 so v povprečju našteli 14 dni na leto s temperaturami nad 50 stopinj Celzija. V zadnjem desetletju (med leti 2010 in 2019) pa se je povprečno število ekstremno vročih dni na leto (nad 50 stopinj Celzija) povečalo na 26.
Povečuje se seveda tudi število dni, ko se temperature povzpnejo nad 45 stopinj Celzija. V zadnjem desetletju se je število dni v letu s temperaturami nad 45 stopinj Celzija povečalo v povprečju za dodatna dva tedna, je poročal britanski BBC.
Tako visoke temperature beležijo predvsem na Bližnjem vzhodu in v zalivskih državah. A vse pogosteje tudi marsikje v Evropi beležimo temperature, ki presegajo 40 ali celo 45 stopinj Celzija. Tako so letos na jugu Italije zabeležili najbolj vroč dan v Evropi v zgodovini meritev. 11. avgusta so namreč na Siciliji, v bližini kraja Sirakuze, izmerili kar 48,8 stopinje Celzija. Ekstremno visokim temperaturam so bili letos priča tudi v Kanadi, kjer so izmerili kar 49,6 stopinje Celzija.
V zadnjih 40 letih pa se je povečalo tudi število lokacij po svetu, kjer beležijo temperature nad 50 stopinj Celzija. Če je teh lokacij bilo leta 1980 okoli 150, jih je bilo leta 2017 skoraj 500, kaže analiza podatkov, ki so jo opravili na BBC.
Ekstremne temperature postajajo vse bolj pogoste zaradi segrevanja ozračja našega planeta. Znanstveniki ob tem opozarjajo, da se bodo v prihodnje temperature nad 50 stopinj Celzija lahko pojavljale tudi tam, kjer doslej takšnih ekstremov niso imeli, če ne bomo ukrepali in zmanjšali izpustov CO2.
"Povečanje (števila dni) lahko 100-odstotno pripišemo kurjenju fosilnih goriv," pravi klimatologinja dr. Friederike Otto, direktorica Inštituta za okoljske spremembe pri Univerzi v Oxfordu.
"Ukrepati moramo hitro. Hitreje kot bomo zmanjšali naše emisije, bolje jo bomo odnesli," se strinja tudi dr. Sihan Li, raziskovalka na področju podnebja na Fakulteti za geografijo in okolje pri Univerzi v Oxfordu. "Če se bodo izpusti nadaljevali in ne bomo ukrepali, bodo ti ekstremno vroči dogodki postali še hujši in pogostejši, prav tako pa se bomo vse težje odzivali nanje in okrevali po njih," opozarja.
BBC-jeva analiza je pokazala tudi, da so se v zadnjem desetletju povprečne najvišje temperature dvignile za okoli 0,5 stopinje Celzija v primerjavi z dolgoletnimi najvišjimi povprečnimi temperaturami med leti 1980 in 2009. Vendar pa se ta dvig ne občuti povsod enako. V vzhodni Evropi, na jugu Afrike in v Braziliji so se ponekod najvišje povprečne temperature v zadnjem desetletju dvignile kar za eno stopinjo Celzija, v delih Arktike in Bližnjega vzhoda pa za več kot dve stopinji Celzija.
O teh zaskrbljujočih podatkih bodo znanstveniki svetovne voditelje opozorili tudi na novembrskem podnebnem vrhu v Glasgovu na Škotskem. Na vrhu naj bi se vlade zavezale k novim ciljem za zmanjševanje emisij ogljikovega dioksida.
Lanskoletna raziskava ameriške univerze Rutgers je opozorila, da bi lahko bilo do leta 2100 kar okoli 1,2 milijarde ljudi lahko izpostavljenih hudi vročini, če se bo segrevanje ozračja nadaljevalo s trenutnim tempom. To je vsaj štirikrat več ljudi kot jih je ekstremni vročini izpostavljeno danes.
Podnebne spremembe predstavljajo velik izziv za življenja in zdravje ljudi in ostalih živih bitij na našem planetu. Že temperature nad 30 stopinj Celzija za mnoge predstavljajo hud fizični napor in lahko resno ogrozijo zdravje, še posebej v kombinaciji z visoko vlažnostjo. Poleg tega pa ekstremna vročina predstavlja tudi težave za stavbe, ceste in energetske sisteme. Nenazadnje pa so zaradi vročinskih ekstremov pogostejše tudi suše in gozdni požari, kar pogosto ljudi prisili, da se izselijo z določenega območja in iščejo boljše življenjske pogoje drugje.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.