Na Tajskem lovijo mreže duhov in jih predelujejo v zaščitno opremo proti covidu

Kot poroča SkyNews, ribiške skupnosti na Tajskem lovijo zapuščene ribiške mreže, v katere se v oceanih pogostokrat zapletejo morske živali. Mreže duhov oz. 'ghost nets' je izraz, ki označuje izgubljene ali zavržene ribiške mreže, ki so jih v morja in oceane odvrgli ribiči. V morju je po poročilu FAO in UNEP 640.000 ton zavrženih ribiških mrež, ki predstavljajo desetino vseh morskih odpadkov. Morja in oceani so ogroženi zaradi prelova, onesnaženja in podnebnih sprememb. Poleg tega mreže duhov onesnažujejo morske ekosisteme.

Ekipa znanstvenikov in nevladnikov je zato na Tajskem začela sodelovati z lokalno ribiško skupnostjo, da bi skupaj dosegli konec tega smrtonosnega onesnaženja. V poskusu sodeluje več kot 700 ribičev, ki lovijo tovrstne mreže in so za drugačen ulov tudi plačani. Kot ocenjujejo, na svetovni ravni v oceanih vsakih leto pristane za skoraj milijon ton tovrstnih ribiških mrež. Fundacija za okoljsko pravičnost (EJF) tako dela s 47 tajskimi ribiškimi skupnostmi, da morje očistijo tovrstnih mrež in da najdejo načine, kako bi preprečili takšno odlaganje mrež v oceane. Ribičem so prav tako razdelili novo ribiško opremo. 

Zapuščena ribiška oprema je namreč najbolj smrtonosna oblika plastičnih odpadkov za morsko življenje. V svetovnem skladu za naravo (WWF) ocenjujejo, da poškoduje kar 66 odstotkov morskih sesalcev, ogroža pa več kot polovico morskih vrst ptic in želv. 

Kako poteka 'lov na mreže duhov'? 

Dan ribičev je tako v okviru projekta videti nekoliko drugače. Ko v morju opazijo t. i. mreže duhov, jih morajo izmeriti in popisati, ko so še pod gladino. Če v mrežah opazijo ujete živali, pa jih nežno osvobodijo iz smrtonosnih pasti. Kot je povedal Ingpat Pakchairatachakul iz EJF, so mreže duhov zelo nevarne, ker ko enkrat padejo v ocean, tam ostanejo in plavajo še desetletja. V njih se tako lahko ujamejo živali ali pa živali te mreže zaužijejo, kar ima za posledico zdravstvene težave živali, ki se lahko končajo tudi s prezgodnjo smrtjo. 

Nekatere mreže so ribiči ujeli nekaj metrov pod gladino, spet druge so plavale na površju. Čez dan se kup odstranjene zapuščene ribiške opreme veča, v njih pa je še marsikaj, je za Sky News pojasnil dr. Rahul Mehrotra iz tajskega centra za zaščito morskega življenja. "V mreže se ujame več vrst ogroženih rib, pa številne vrste rakov, polžev …"

Mreže nato očistijo in jih pripravijo za reciklažo. Tiste, ki so primerne za ta proces, končajo v lokalnih tovarnah, kjer jih predelajo in ponovno uporabijo. Nekatere pa s posebnim postopkom predelajo v zaščitno opremo proti covidu-19, kot so zaščitna očala in embalaža za razkužila. 

Denar, ki ga v projektu namenijo lokalni ribiški skupnosti, pripomore k temu, da se vasice prilagajajo na podnebne spremembe. Kot ocenjujejo v EJS, so lokalne skupnosti projekt odlično sprejele. Skozi ta projekt so številni spoznali, kako neodgovorno ravnanje z naravo negativno vpliva tudi na življenje skupnosti. A kljub temu opozarjajo, da so odvržene mreže duhov pereč problem in da reševanje oceanov pred smrtonosnimi pastmi predstavlja ogromen izziv. 

Vrednost morskega sveta presega njegovo biotsko raznovrstnost. Morja in oceani regulirajo naše podnebje, zagotavljajo polovico kisika, ki ga dihamo, absorbirajo ogljikov dioksid in so vir hrane za več kot milijardo ljudi. Lepote naših oceanov in obal so naša inspiracija, prostor rekreacije in turizma. Netrajnostne in neodgovorne človeške dejavnosti bi lahko morja in oceane spremenile v puščave. Čas je, da spremenimo način, kako ravnamo z našimi oceani, in začnemo z dragocenim in krhkim ekosistemom ravnati dostojanstveno ter spoštljivo, pa opozarjajo pri WWF Adria.