'Ljudje si izmislijo vse mogoče, samo da bi se za nekaj sekund fotografirali na rdeči preprogi'

Aleksandra Balmazovič je v Cannesu predstavljala Agenturo za igralce južnovzhodne Evrope, oziroma naše 'Balkan' regije, ki jo ustanavlja z Majo Martino Merljak. ''Agentura, ki sem jo začela razvijati pred dvema letoma v Londonu, je v moji glavi že nekaj časa in vsakič znova - tudi zdaj v Cannesu - se je pokazalo, da v evropski filmski industriji pogrešajo vse bolj zaželene igralce JV Evrope, ki bi bili referenčno in združeno predstavljeni kot 'najboljše iz Balkan regije' in bi se jih enakovredno evropskim igralcem izpostavilo na platformah filmske industrije. Več kot zadovoljna sem s Cannskim odzivom in že prvi dan sem opravila svojo misijo - dogovorila se za sodelovanje in kot kaže tudi sofinanciranje s potencialnim partnerjem tega projekta,'' je za 24ur.com povedala Aleksandra, ki misli, da je skrajni čas, da se igralci s teh prostorov dvignejo in pokažejo svoje talente, ki za zdaj, z redkimi izjemami, ostajajo bolj na spodnjem delu Evrope. Po njenih besedah si zaslužijo dobiti priložnosti, ki do njih ne pridejo.

In kakšen vtis je nanjo naredil filmski festival? ''Cannes je res največji od največjih. In precej zaprt, kar se tiče dostopnosti. Vsaka akreditacija ti ne omogoča dostopa do vseh filmov, do rdeče preproge, do svečanih premier, do zabav. Ljudje si izmislijo vse mogoče, samo da bi se za nekaj sekund fotografirali na rdeči preprogi in se sprehodili po njem ali da bi prišli na neko VIP zabavo, kjer bodo videli koga od zvezdnikov. Nekaterim veliko pomeni, da se slikajo s kom znanim in vsak se znajde po svoje. Vse je izjemno varovano, na vstopu v glavno festivalsko dvorano (Palais de Festivals) je varnostni pregled bolj temeljit kot za vstop v letalo,'' je dejala igralka, ki se je imela priložnost udeležiti tudi nekaj zabav.

'''Balkanci' smo od nekdaj veljali za iznajdljive in tako tudi vabila najdejo pot do nas (nasmeh). Udeležila sem se nekaj zabav, saj se tam odvijajo "posli". Najbolj prestižna je bila po filmu "Hands of stone" z Robertom De Nirom kot glavnim gostom in večerom posvečenemu njemu. Seveda pa to ni po domače, kot si predstavljamo - da lahko pristopiš do koga in rečeš: 'Živjo stari kaj boš pil, častim!' Vsi imajo varnostnike in do same zabave lahko prideš le skozi nekaj vrat s strogimi varnostniki, do velikih zvezdnikov le najavljen ali v pravi družbi. Cannes je edinstven, res poseben, vsi ostali festivali so bolj dostopni tako za ljudi iz filmske industrije kot za občinstvo.''

Na Berlinalu je bila dostikrat, v Cannesu pa prvič in upa, da ne zadnjič. ''Izjemno sem vesela, da sem se ga udeležila, obnovila sem svoja stara prijateljstva in dolgoletna poznanstva, ki mi bodo zdaj, ko sem začela tudi producirati filme (prvi kratek že posnet, čakajo me še trije odobreni s strani SFC in RTV), še kako prišla prav. S prijateljico scenaristko, ki je bila z nami, sva naredili že koncept za kratek film - (inspired by Cannes) in imava že producenta, ki ga zanima zgodba (nasmeh). Festivali so del naše stroke in poklica in že samo zato, da se ne bi jemali preveč resno, je od časa do časa nujno iti iz naše majhne pravljice v "pravi svet''. Če nisi tam, v filmski industriji ne obstajaš, če se pojaviš, te povzdigne na piedestal svojega lastnega zavedanja vrednosti in zmožnosti. Ene zasluženo, druge preizkuša. Daje ti motivacijo in elan za naprej. Hektični konglomerat sanj, ki jih eni le sanjajo, drugi pa jih živijo. Paralelna resničnost nekega drugega sveta, ki ga živimo, a vendar teče mimo nas.''