Moji najbolj nenavadni položaji ... dojenja 2.

Hujši primer »šopinga« pa se mi je zgodil nedavno. Z menoj je bila še najstarejša Manca, pa seveda Urška. Ravno stojim v vrsti za delikateso in očitno je bil čas malic. Kupci, predvsem tisti v delovnih kombinezonih, ki pomenijo dolgo čakanje v vrsti, so naročali po pet »dek« salamce, pa malo sirčka, pa še malo one druge salamce, pa ... Tamala pa v jok. Jo gugam, stiskam k sebi, še malo močneje gugam – nič. Manci je bilo že tako nerodno, da je stopila skoraj meter stran in se delala, da ni z nama … Potem pa – mama rešiteljica – diskretno dvignem majčko, priklopim Uršo in se delam, kot da ni nič. Na srečo sem bila oblečena tako, da se skoraj ni opazilo, da je Urša na meni oz. na moji dojki. Ko sem prišla na vrsto pa … Prodajalka me zagleda, zagleda Urško na meni in obnemi.

Jaz jo prijazno pogledam in naročim malo pica šunke za tople sendviče. Gospa na drugi strani pulta pa nič. Pa se gledava, obe tiho, ona strmi in še vedno nič. Še enkrat ponovim naročilo in v trenutku se prodajalka zave svojega strmenja. Še vedno v šoku mi naloži šunko, in ko se odpravi narezat še malo sirčka, je bila Urša že potolažena. Hitro jo »snamem« s sebe, ona pa se vsa zadovoljna nasmehne prodajalki. Takrat se je tudi prodajalka omehčala in nama obema namenila nežen nasmešek. No, Urša je svoje zadovoljstvo potem potrdila še z glasnim kupčkom, pa še mleko se ji je pocedilo iz ust …

Celotno Sašino kolumno si preberite na bibaleze.si!