
In tudi dobro vem, da zgolj s prepovedovanjem in prepričevanjem pri najstnikih ne dosežeš prav veliko. Zato prisegam na zgled in pogovor.
Kaj je bolje? Ali otroku v varnem spremstvu staršev dovoliti kakšne prekrške, za katere tako ali tako vemo, da se bodo dogajali? Namreč – je bolje, da se ga otrok prvič napije v naši družbi, ko imamo nad njim nadzor, ali v neki druščini, ko so lahko posledice še hujše? Ja, vem, najbolje je, da se ga otrok sploh NE napije, a takih je tako majhen odstotek, da je žal skoraj zanemarljiv.
Sama imam drugačno taktiko. Zgled. Pri kosilu ali na kakšni zabavi spijem kozarec vina. Včasih tudi dva. A to se zgodi tako poredko, da se ta hip sploh ne spomnim, kdaj je bilo nazadnje. Ko vidimo kje koga pijanega, otrokom vedno povem, da je za to kriv alkohol, da nekateri ljudje žal svoje tegobe utapljajo v njem in potem je rezultat katastrofalen. In zgodbe – koliko je pretepenih žensk in otrok, kadar očetu vlada alkohol. Te zgodbe so tako zelo tukaj, tako blizu, da jih ni potrebno iskati po tujih časopisih.
Sašina kolumna na bibaleze.si!
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.