Naše jutro, ko se namenimo na sosednji hribček na sankanje in smučanje, je izjemno pestro. To je verjetno jasno vsakemu laiku, tudi tistemu, ki še ni okusil starševstva. Pestro je vstajanje, umivanje, zajtrkovanje … A največ pozornosti si zasluži tisti del jutranjih obredov, ki v predstavi kakšnega nevedneža traja le minuto ali dve. To je oblačenje in obuvanje. Kaj pa je to takega? Si pač natakneš čevlje in greš. Pa kaj še!
Ko smo že toliko pripravljeni, da se počasi premikamo proti hodniku, kjer nas pričaka kup razmetanih čevljev, se zgodba začne. Najprej prigovarjam petletnemu Martinu, naj si, preden si obuje čevlje, navleče smučarske hlače. Težko jih je namreč obleči čez čevlje … Pa me v gneči in prerivanju seveda presliši in že ima obute zimske čevlje. Medtem ko poskušam dveletni Poloni najti pajaca za na sneg, se Urška razjoka, ker ji je dovolj čakanja. Eden od starejših dveh jo pestuje in ji na ves glas prepeva kakšno zabavno pesmico, drugega pa prosim, da mi prinese stol iz kuhinje, da splezam nanj in v visoki omari najdem drugega pajacka, za katerega menim, da bo ustreznejši.
Več si preberite na bibaleze.si
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.