No, zdaj vem, da je bila panika popolnoma odveč, vsi otroci so namreč zamujali …
Ko si prvič noseča, se ti zdi, da je to tvoja služba. Biti noseča. Vsak dan sem si skrbno načrtovala jedilnik in računala: bo za danes dovolj beljakovin, ogljikovih hidratov, vitaminov … Seveda sem pojedla tudi vse mogoče pripravke iz lekarne, samo da je na škatlici pisalo, da je za nosečnice. Še danes mi sicer ni jasno, kako to, da sem se vsemu temu izbiranju kakovostne hrane navkljub uspela zrediti za petindvajset kilogramov!?
Tako zavzeto, kot sem spremljala svoje prehranjevanje, sem, seveda, sledila vsem možnim nasvetom in oglasom (!), kaj nujno potrebujem za svojega otroka. Tako sem pripravila vsaj pet različnih mazil za ritko, eno za telo, pa kadar bo veter in kadar bo sonce ... Nihče pa mi takrat ni zmogel priskrbeti navadnega napihljivega plavalnega obroča, da bi vsaj približno normalno pojedla kosilo v porodnišnici. Takrat se poporodni obroči pri nas še niso dobili, ker pa sem rodila pozimi, so imeli trgovci vse poletne artikle globoko zakopane v svojih skladiščih. Ampak to so druge zgodbe, tokrat se želim spomniti na vso "nujno" opremo za otroško sobico in stvari, "brez katerih otrok ne more".
Nadaljevanje Sašine kolumne si lahko preberete na bibaleze.si.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.