Darja Reichman, članica igralskega ansambla Prešernovega gledališča Kranj in hčerka ilustratorke Jelke Reichman, si je poleti privoščila zaslužen oddih in se s sinom odpravila raziskovat Peru. Ljubiteljica narave in sprehodov je tople poletne dni izkoristila tudi za kolesarjenje po Istri. Pravi, da je neskončno uživala med vinogradi in oljčnimi nasadi.
''Težko se je po dopustu vrniti na stare tirnice oziroma v mojem primeru nazaj v gledališče, ampak tudi obratno je težko. Vedno rabim nekaj časa, da se privadim. Ko delaš, je tempo res intenziven, med dopustom ga pa moraš znati upočasniti.''
Jesen je čas, ko gledališče znova odpre svoja vrata. V letošnji sezoni ima Darja približno osem živih predstav, mi pa smo se z njo pogovarjali tik pred premiero sodobne drame Vinka Möderndorferja Tri ženske. Ženske like uprizarjajo Darja Reichman (Barbara), Vesna Jevnikar (Silva) in Vesna Slapar (Suzana).
Tekst, ki je bil leta 2015 nominiran za Grumovo nagrado, govori o iskanju sreče v nakupovalnih centrih in o absurdnosti potrošništva ter se sprašuje, ali so trgovska središča novodobna svetišča, v katerih ljudje iščejo srečo?
"Osebno mislim, da je sreča tako izmuzljivo področje, da se moramo najprej vprašati, kaj sploh je sreča. Jaz (Barbara) prav v tej predstavi odgovorim z besedo "občutek". Torej sreča je občutek, občutki pa so trenutni, kratkotrajni. Torej bi prej rekla, da so trgovska središča oz. nakupovanje sredstvo za občutek trenutnega zadovoljstva. V življenju pa vsaj jaz težim k pomirjenosti, ljubezni, harmoniji, ustvarjalnosti … Tega pa se ne da kupiti. Mislim, da so postali nakupovalni centri del nas, tudi mene. Na nek način se jim je težko izogniti, ker so nas tako rekoč "prisilili", da jih obiskujemo. Tam je vse na enem mestu: lekarna, nogavice, kruh, darilni boni, rože, kavarnice, restavracije … Mogoče samo vijakov in straniščnih desk ni … Ampak za tovrstne potrebe te pa sigurno čaka pet metrov stran trgovina, ki ti nudi tudi tovrstno razkošje," je za 24ur.com povedala Darja, ki je prepričana, da se bo vsaka ženska v tekstu nekje našla.
"Za lahkotnostjo pogovorov treh žensk v večjem nakupovalnem centru s prestižnimi modnimi znamkami se skriva nekaj več. Vsaka v sebi nosi praznino, ki jo zapolnjujejo z nakupovanjem in ob tem seveda občutijo zadovoljstvo. Zanimivost te drame je, da se začne dogajati poleti in nato spremljamo zgodbo skozi vse štiri letne čase,'' se je razgovorila izkušena igralka, ki pa glede vsebine ostaja skrivnostna, saj si mora gledalec po ogledu sam ustvariti mnenje.
Kostumi so tokrat delo izvrstnega kostumografa Alana Hranitelja. Vsa oblačila, ki jih bodo igralke nosile v predstavi, je gledališče odkupilo. Se pa z leti spreminja tudi trend predstav in s tem tudi kostumi.
’’Fundus se bo zdaj okrepil. Z leti je vse manj denarnih sredstev, ki bi jih lahko porabili za razkošne kostume. Zaradi tega je bil tudi trend predstav drugačen. Spominjam se, da sem leta 2008 igrala vlogo Hedde Gabler v istoimenski Ibsenovi drami Hedda Gabler. Režiser in kostumograf je bil Eduard Miller. Dolgo časa med vajami sploh nisem imela kostuma. Nato Eduard enkrat reče garderoberki, naj prinese eno moško srajco. Jaz jo oblečem in obujem zraven čevlje z visoko peto in potem sem celo predstavo nosila ta kostum. Kostumi so različni in odvisni od posamezne predstave. Imaš razkošne, pa tudi skromne,'' pojasnjuje Darja, ki pa se hkrati zaveda, da ima dober kostum tudi veliko težo: ''Kostum je zelo pomemben in ima k predstavi velik doprinos. Kljub temu pa sta kostumograf in režiser tista, ki delata predstavo. Tudi če je meni kakšen drug kostum ljubši, nimam pravice, da bi si ga izbrala. Super je, če se vloga zlije s kostumom, saj se potem tudi boljše počutiš,'' še dodaja.
V svoji dolgoletni igralski karieri ni nikoli hrepenela po kakšni točno določeni vlogi. ''Seveda se je kdaj že naredilo, da sem si pri kakšni predstavi želela kakšno drugo vlogo bolj, kot pa tisto, ki mi je bila na koncu dodeljena. Seveda se najdejo vloge, v katerih se vidim, ampak z leti sem spoznala, da je vse prav točno tako, kot je in je to že z nekim namenom.''
Svojo prvo veliko vlogo je dobila v Slovenskem ljudskem gledališču Celje v predstavi Kot me ti hočeš v vlogi Neznanke. Takrat je spoznala igralko Ivanko Mežan, ki je v predstavi igrala njeno teto. ''Z Ivanko sva se takoj ujeli in si kasneje večkrat delili gledališke odre. Med nama pa se je tekom let spletlo tudi čudovito prijateljstvo, ki traja še danes.''
Strah pred upokojitvijo oziroma ali gre igralec sploh kdaj v pokoj?
''Super je, če lahko delaš in če igralca ne upokojijo za vedno. Seveda je prav, da starejši igralec odstopi mesto mlajšemu v gledališču. In tega ne govorim zaradi sebe, ko bom nekoč tudi sama v pokoju. Ko gledam upokojene člane, je zelo lepo, če vidiš starejšega igralca še kdaj stati na odru. Sploh če to zahteva tudi vloga, menim, da to oplemeniti predstavo. Zdi se mi, da je dobro, če potem nisi pozabljen, ne moreš pa parirati mladim," pove iskreno.
Ker ima rojstni dan 6. oktobra, se večkrat zgodi, da ima tisti dan običajno kakšno generalko, gledališke vaje, letos pa ima celo premiero nove predstave Tri ženske. Letos slavi 52 let. Ima pa na ta dan tudi njen oče rojstni dan, ki jih šteje 85 let. ''Vesela sem, če starša lahko prideta na premiere mojih predstav. Toplo mi je pri srcu, ko vem, da je nekdo od mojih bližnjih v dvorani.''
Čeprav je običajno tako, da ljudje do 30. leta z veseljem praznujejo svoje rojstne dneve, pa Darja priznava, da je pri njej ravno obratno in da z leti veliko bolj praznuje, kot pa je to počela nekoč. ''Ko sem bila otrok, se ne spomnim, da bi na veliko praznovala rojstne dneve. Mislim, da so bili drugačni časi, če primerjam, kako smo slavili rojstne dneve mojega sina Juša vse do njegovega 14. leta. Zelo rada pripravim praznovanje za družino in sorodnike. Se mi zdi lepo. Življenje je tako hitro … Včasih se zaveš in je že mesec mimo, pa mi ne uspe videti niti staršev. Ko pa je čas za praznovanje, se zbere vsa družina in takrat res preživimo skupaj nekaj kakovostnega časa,'' pove in doda, da je abrahama dočakala v tujini.
''Prav za svoj 50. rojstni dan sem bila na gostovanju s predstavo Mrtvec pride po ljubico v Solunu. To je bil eden mojih najlepših rojstnih dni. Zjutraj sem se zbudila, zavedajoč se, da imam 50 let, na telefonu sem imela ogromno voščil. V Solunu je bilo vroče, približno 30 stopinj Celzija. Ker smo imeli vajo šele popoldne, sem čas lahko dobro izkoristila zase. Sprehajala sem se ob morju čisto sama, raziskovala starodavni Solun in neskončno uživala. Na vaji so me pričakali igralski kolegi in mi čestitali, res je bilo lepo.''
Darjo čaka pestra jesen. Konec oktobra bo s predstavo Stenica nastopila na 52. Festivalu Borštnikovega srečanja, v sredini meseca pa jo čaka še premiera Stenice na Ptuju.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.