Domača scena

VIDEO in FOTO: 'Danes bi v politiki potrebovali kakšnega 'hardfuckerja'!

Ljubljana, 29. 10. 2011 12.15 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
Boštjan Tušek
Komentarji
2

Mineva dvajset let od nastanka kultnega stripa Hardfuckers domačega avtorja Zorana Smiljanića. Pa se je v tem času kaj spremenilo? Kakor za koga. Več o stripu, ki je z drznimi idejami pomagal osamosvajati glave Slovencev, tudi v intervjuju z avtorjem. Poglejte video!

Od leta 1987, ko je pokojni Ivo Štandeker k ustvarjanju stripa v Mladini povabil kranjskega avtorja Zorana Smiljanića, da je začel risati kultni strip Hardfuckers, ki ga je delal naslednjih nekaj let, bo kmalu minilo četrt stoletja. Mnogi se sprašujejo, ali se je v tem času, odkar je dregnil v srce domače politične scene, polne krvi in pornografije, kaj spremenilo. Teden za tednom je tako nastajal strip, ki je bil nekaj povsem drugega, kar je bila domače občinstvo vajeno v tedanjih časih. Politika, seks, nasilje in provokacija so bile teme, postavljene v sedanji čas, ki so hkrati globoko zarezale v tedanje stanje duha, bralci pa so z oslinjenimi prsti pričakovali nova nadaljevanja.

Smiljanić tako danes meni, da je strip v treh albumih predvsem iskren, obenem pa je bil kot mlad avtor, sredi dvajsetih, jezen mladenič, ki je hotel delati provokativne stvari, ki bi za seboj pustile pečat. Kar mu je nedvomno uspelo. S soscenaristom Marijanom Pušavcem, s katerim sedaj ustvarjata tudi Meksikajnarje (v petih albumih), sta zasnovala sijajno delo, ki med stripovskimi ljubitelji velja za pravi kult, saj na domačih stripovskih tleh preprosto nima para.

Zaradi morebitnih težav pri visokih inštancah v nekdanji državi se je podpisoval kot Vittorio de la Croce, po fantu iz nekega francoskega filma. Strip je nastajal v časih, ko je bila pornografija še dokaj velik tabu in je veljala za nekaj izprijenega, po drugi strani pa so v stripu ideje o novi stranki, že takoj na začetku politični atentat, eksekucije in obračunavanja starih "prijateljev" še iz vojnih časov.

Morda danes vse skupaj niti ne izgleda tako revolucionarno, po drugi strani pa strip sedaj velja kot dokument časa, ki nam postavlja vprašanje, mar nam politiki še vedno prodajajo ena in ista jajca. Tudi v tem smislu so Hardfuckersi, kar je prispodoba za komuniste, poučno čtivo, po katerem bi morale poseči tudi mlajše generacije, čeprav imajo nedvomno manj zgodovinske "podlage" kot tiste izpred dvajsetih let.

Partnerja v stripu: Zoran Smiljanić in Tomaž Lavrič.
Partnerja v stripu: Zoran Smiljanić in Tomaž Lavrič. FOTO: Na.S.

Smiljanić je s Hardfuckersi napovedal številne zadeve, ki so se nato v slovenski politični realnosti uresničile, nekatere pa tudi ne. "Hardfucker pač ni navaden fukač, to je način življenja," je svoj čas izjavil avtor. S padcem komunizma so sicer padli tudi hardfuckersi, zato ne načrtuje nadaljevanja. Čeprav se v vsem le niso povsem zmotili. "Čas je pokazal, da bi danes v politiki še potrebovali kakšnega hardfuckerja!" nam je zaupal. Več v intervjuju!

Smiljanić je z veseljem tudi kaj narisal in podpisal.
Smiljanić je z veseljem tudi kaj narisal in podpisal. FOTO: Na.S.
UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (2)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Raztezje
29. 10. 2011 16.20
Za Smiljanića in Lavrića ne vem, za Vittorio de la Croce sem pa že slišal. Prav ima, hardfuckerji so podlegli premočnemu sovražniku, preostali igrajo golf, danes se snemajo filmi. Vprašanje, kaj danes bolj potrebuje naša ožeta kultura, raikalne hardfuckerje ali jackasse?
Natasa_Sedminek
29. 10. 2011 13.44
Brezčasen strip, izjemen avtor in odličen prispevek!