Glavobol je velik sovražnik modernega človeka. Ohromi naše delovanje in nismo več sposobni sodelovati pri vsakodnevnih zadolžitvah. Kljub temu da poskušamo piti vodo, se gibati ali misliti na kaj lepega, ne mine. Vemo pa, da ga preženejo zdravila za lajšanje bolečin. Izbira je pestra, zahteve pa naslednje: pomagati moramo glavi in ne škodovati drugim delom telesa, pomoč pa mora biti hitra in učinkovita. Lahko posežemo po učinkovitih protibolečinskih zdravilih – paracetamolu (npr. Lekadolu®) ali acetilsalicilni kislini (npr. aspirinu). Razlika med obema zdraviloma ni v učinkovitosti, ampak v škodljivosti za želodec.
Že samo ime pove, da je acetilsalicilna kislina kemijsko gledano kislina. Ko pogoltnemo tableto acetilsalicilne kisline (npr. aspirina), pride kislina v želodec in z neposrednim stikom okvarja želodčno sluznico. Nato prehaja v kri in tako opravi vlogo, zaradi katere smo tableto pojedli – neha nas boleti glava. Na žalost pa zavira izločanje snovi (prostaglandine), ki varujejo našo sluznico, in nam tako hkrati ob prenehanju glavobola uničuje želodec. Veliko večji neželeni učinek acetilsalicilne kisline na želodčno sluznico je sistemske narave, torej njeno prehajanje v kri (sistem). Zato različne obloge acetilsalicilne tablete (npr. aspirina) ali raztopitev tablet v vodi bistveno ne zmanjšajo neželenih učinkov na želodčno sluznico. Te neželene učinke občutimo kot težo ali celo kot bolečine v želodcu.
Kaj pa paracetamol (npr. Lekadol®) in želodec? Paracetamol ni kislina in zato nima neželenega neposrednega učinka na sluznico želodca, pa tudi po prehodu v kri ne zavira varovalnih snovi našega želodca. Glavobol poneha, sluznica želodca pa ostane zaščitena z varovalnimi snovmi.
Paracetamol je eden izmed varnejših analgetikov na našem trgu. Za boljši analgetični učinek je treba vzeti dve tableti hkrati.
Izbira je vaša.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.