Čar skupinskega seksa

Seks je poleg službe druga najbolj pogosta tema pogovorov, zato ni nič nenavadnega, če družba, ki se dobro pozna in si zaupa, preide od besed k dejanjem.

Pravijo, da je s tovrstnimi skušnjavami najbolje opraviti tako, da se jim predaš. Zato naj bi bili za eksperimente na področju skupinskega seksa najprimernejši bodisi zelo dobri prijatelji bodisi popolni tujci. In bojda si tisti, ki tega ne doživijo, ne morejo predstavljati, kako vznemirljivo, spodbudno in konec koncev poučno je opazovati svojo najboljšo prijateljico ali prijatelja med seksom.

Nekateri pari (tako heteroseksualni kot homoseksualni), posamezniki še toliko bolj, se zavestno odločijo, da bodo seksali z drugimi pari in posamezniki. Če par, ki ga druži zakonska, zunajzakonska ali zgolj čvrsta čustvena vez, med rjuhe pripelje tretjega, bodisi žensko bodisi moškega, govorimo o ljubezni v troje ali menage a trois, če uporabimo priljubljeno tujko. Če ljubezenske položaje z izmenjavanjem partnerjev v praksi preizkušata dva ali več parov, ki jih druži zakonska, izvenzakonska ali zgolj čvrsta čustvena vez, je to svinganje ali menjaštvo, če uporabimo manj znano slovensko ustreznico. Če pa se dol udari skupina posameznikov in posameznic, ki jih formalno ne druži ne zakonska ne izvenzakonska ne čustvena vez in ki prostovoljno poljubno seksajo drug z drugim zgolj zaradi seksa samega, dobimo skupinski seks ali orgijo.

Ali obstaja razlika med skupinskim seksom in svinganjem? Teoretično da, praktično pa ne. To formalno razliko je v bistvu naplavila seksualna revolucija, ki je med letoma 1965 in 1975 skoraj sočasno eksplodirala v državah Zahodne Evrope in ZDA. Kot je znano, je bila seksualna revolucija gibanje mladih, ki so se zavzemali za to, da bi zahodna kultura zrušila vse seksualne tabuje in se osvobodila vseh spon, ki sta jih posameznikovemu spolnemu življenju nataknila izključno krščanstvo ter patriarhalni ustroj družbe v španoviji z načeli moralne večine in dvojne morale.

Seksualna revolucija je prinesla številne koristi, med njimi tudi to, da se je v medijih začelo sproščeno govoriti o spolnosti in da sta tako pop kultura kot umetnost začeli prikazovati spolnost brez bojazni, omejitev in zadržkov. Svobodna ljubezen ni bila več greh, ki pelje naravnost v pekel. Nasprotno, svobodna ljubezen je postala trend, promiskuiteta pa luksuz, po katerem niso posegali zgolj nevezani posamezniki, marveč so si ga lahko naenkrat brez slabe vesti privoščili tudi poročeni pari.

Po nekaterih razlagah naj bi k popularizaciji svingerstva in skupinskega seksa v začetku sedemdesetih let najbolj pripomoglo odkritje kontracepcijskih tablet, ki je omogočalo onegavljenje brez nevarnosti zanositve. Morda, toda nazorni prizori na freskah iz starega Rima in umetelni razvrat na pročeljih nekaterih indijskih templjev pričata, da spoznavanje uživanja, ki izvira iz prostranstev človekove spolnosti, ni nujno v vzročni zvezi z izumi sodobnih farmacevtskih korporacij. Spolno aktiven posameznik ali posameznica med posteljnimi aktivnostmi namreč prej ko slej pomisli, kako bi bilo, če bi se medtem, ko se ti ukvarjaš s partnerko, druga partnerka ukvarjala s tabo. Ali obratno. In kljub temu skupinski seks za širšo javnost ostaja nekaj nesprejemljivega oziroma kar tabuiziranega.

V nekem spolnem priročniku iz sedemdesetih je zapisano, da orgije zahtevajo strašno veliko martinijev, da podmažejo stvar, kar gre na mlin spoznanja, da človek ne more s spodnjim perilom odvreči tudi dveh tisočletij pridig, pranja možganov, predsodkov in strahu pred lastno spolnostjo. Vendar želja po pestrosti na srečo vselej najde pot. Tudi v vse bolj konservativni Sloveniji, kjer je dovolj že razgaljena zajčica na obcestnem panoju, da nekaj tisoč ljudi pade v nezavest.