'Družina ne ve, da sem bila dekle na poziv'

B. je srečno poročena in ima tri otroke. Je zaposlena, ima stanovanje, avto in psa. Pravi, da jo mož ljubi, otroci pa kot vihar menjavajo čustva. Ta trenutek je najboljša, ko jim kaj prepove, imajo raje očka. Obožuje običajne stvari, kot je veter v laseh med večernim tekom. Na videz ji v življenju nič ne manjka, čeprav ji ponoči nekaj ne pusti spati …

Lahkomiselnost

V srednji šoli je živela v internatu v Celju. Bila je pridna učenka. Želela si je postati več, kot je uspelo njenim staršem, saj doma nikoli niso imeli veliko denarja. O stvareh, ki so jih imele njene vrstnice, je lahko le sanjala. Vse to pa se je spremenilo, ko je spoznala starejšega moškega. Prvič ga je videla, ko je s prijateljicami posedala ob Savinji, drugič so se srečali v lokalu, kjer je njej in prijateljicam plačal pijačo. Tretjič jih je razveselil z vstopnicami za kino, četrtič ga je srečala sama …

Takrat sta odšla na kavo in klepet ter ob njegovi prijaznosti se ji je razvezal jezik. Poslušal jo je in ji skušal svetovati, ko pa jo je pospremil do internata, ji je v roke stisnil tisoč tolarjev. Sprva se je denarja branila, nato ga je vzela. Naslednjič sta se skupaj zapeljala do gradu, kjer se mu je prvič predala. V nič je ni silil. Ko jo je odpeljal v internat, ji je dal dvajset tisoč tolarjev in tako se je začelo.

Sestajati sta se začela enkrat na teden in vsakič ji je nekaj podaril. Nato jo je nekega popoldneva šokiral. Vprašal jo je, ali lahko v njuna srečanja vključi še enega moškega …