Kriza spolne identitete

Kriza spolne identitete lahko človeka zaznamuje v šoli, na delovnem mestu in v družbi. Tako moški kot ženske lahko trpijo, ker ne vedo, kateri spol jih privlači. Posamezniki, ki se soočajo s krizo spolne identitete, se lažje poistovetijo z nasprotnim spolom in si želijo, da bi bili drugačni kot so. Kot otroci sanjajo, da bi se razvili v nasprotni spol, pri čemer mnogi, ko odrastejo, živijo življenje drugega spola ali pa se odločijo operativno spremeniti spol.

Človek, ki doživlja krizo spolne identitete, ni transvestit, ki se preoblači zaradi spolnega užitka. Seveda pa moški, ki doživljajo krizo spolne identitete, radi nosijo ženska oblačila. Kot otroci se izogibajo tekmovalnim športom in tehničnim opravilom. Radi se igrajo z deklicami, v igri si večkrat izberejo ženske vloge, kot sta na primer mati ali princeska. Velikokrat se pretvarjajo, da nimajo penisa, ker si želijo, da bi imeli vagino. Za ženske seveda velja obratno, pri čemer jih dodatno jezi, ker jim rastejo prsi in imajo menstruacijo.

Ljudje, ki trpijo zaradi krize spolne identitete, si želijo, da bi jih družba dojemala v luči nasprotnega spola. Moški si na primer odstranjujejo odvečne dlake po telesu, številni uživajo hormone, da bi jim začele poganjati prsi. Ženske prsi seveda skrivajo, pri čemer si jih nekatere celo povezujejo, da bi bile čimbolj neopazne.

Ne gre za izbiro

Znaki se pokažejo že v ranem otroštvu, zavedanje o drugačnosti pa posameznik večinoma sprejme tik preden vstopi v svet odraslih. Da bi posameznik lažje sprejel svoja nagnjenja, se lahko obrne na psihiatra, ki mu bo pomagal, da se bo vzljubil in se sprijaznil s samim seboj. Zmeda zaradi spolne usmerjenosti lahko namreč človeka prizadene, še več – posameznik lahko misli, da je z njim nekaj narobe. Kar pa ni res, nič ni narobe, le drugačen je.

Spolna usmerjenost pomeni dolgo čustveno, romantično in spolno privlačnost do sočloveka, pri čemer ne gre za izbiro, kot mnogi mislijo. Številni spolno usmerjenost celo zanikajo zaradi družbenih stigem. Sprejemanje heterosekualnosti kot nekaj normalnega v družbi se je namreč razvilo iz prepričanja, da mora človeštvo skrbeti za rodnost, če ne bo izumrlo. Jasno pa je, da je homoseksualnost prisotna od trenutka, ko se je razvilo človeštvo. Da pa se ne bi preveč ''razpasla'', je družba začela potencirati pomen poroke med žensko in moškim ter posledično ustvarjanje otrok, ne glede na spolno usmerjenost. K vsemu temu je pripomogla tudi vera, oblast in druge skupine, ki so si želele podrediti ljudstvo.

Tudi v 21. stoletju je gejevstvo in lezbijštvo za mnoge še vedno tabu, četudi se ponekod pripadniki istega spola lahko poročajo in imajo otroke. Slednje je predvsem v kulturah, ki spodbujajo samospoštovanje in na prvo mesto postavljajo posameznika in ne družbe kot celote.

Pomaga odprt pogovor

Spolna usmerjenost je najverjetneje rezultat zapletene mešanice okoljskih, kognitivnih in bioloških vplivov, pri čemer so si mnogi edini, da ključno vlogo igra genetika. Dokazano pa je, da si spolne usmerjenosti ne izberemo in je ne moremo spremeniti.

Ljudje, ki se soočajo s krizo spolne identitete, lahko svoje nagnjenje doživljajo kot nekaj umazanega, grešnega ali celo bolnega, zato so nesrečni in nesamozavestni. Seveda pa so geji in lezbijke ljudje, tako kot heteroseksualci, ki pa se morajo poleg vseh življenjskih težav soočati še z nerazumevanjem okolice.

Med odraščanjem posameznik spoznava samega sebe in s tem tudi svojo spolno identiteto. Tisti, ki ugotovijo, da so heteroseksualci, v naši družbi večinoma nimajo težav, medtem ko se drugi – hočejo ali nočejo – soočijo s krizo spolne identitete. Za slednje se takrat začne težavno potovanje skozi življenje.

Ljudem, ki ne vedo, ali so istospolno usmerjeni, zna pomagati odprt pogovor s človekom, ki ne skriva dejstva, da je gej, lezbijka ali biseksualec. Zatečejo se lahko v skupine za pomoč ljudem, ki trpijo zaradi spolne identitete, kjer jim bodo lahko svetovali ljudje, ki so nekoč nosili težko breme iskanja svoje spolne usmerjenosti. Prvi bodo videli, da njihovi sogovorniki danes živijo srečno, bolj zdravo (tako fizično kot psihično) in, kar je najpomembneje, zadovoljno življenje. Zato vam polagam na srce, ne skrivajte svojih nagnjenj. Ljubezen je vedno lepa, med moškim in žensko, med dvema lepoticama, kot tudi med dvema seksima žrebcema. Življenje pa je vedno treba zajemati z veliko žlico ...