V Nemčiji se s prodajanjem seksualnih storitev ukvarja blizu pol milijona žensk, pri katerih vsak dan išče potešitev poldrugi milijon strank. To pomeni, da nemške prostitutke letno ustvarijo najmanj osem milijard evrov prometa. Polovica aktivnih prostitutk, ki se prodajajo v Nemčiji, prihaja iz tujine, točneje iz vzhodne Evrope, iz balkanskih držav in držav nekdanje Sovjetske zveze. Nemčija je problematiko prostitucije rešila po nizozemskem vzoru, in sicer kmalu zatem, ko je Sodišče Evropske skupnosti s sedežem v Luksemburgu ugodilo pritožbi čeških in poljskih prostitutk na začasnem delu na Nizozemskem ter presodilo, da je prostitucija gospodarska dejavnost, enakovredna vsem ostalim gospodarskim dejavnostim. Argumentov, da je prostitucija prepovedana oziroma vsaj družbeno nesprejemljiva, zavržena dejavnost in že zato ne more biti obravnavana kot ostale gospodarske dejavnosti, sodišče ni upoštevalo. Prostitucijo je označilo za pridobitno dejavnost, "v kateri izvajalec ugodi prošnji stranke v zameno za plačilo", in opozorilo, da se prostitucijo tolerira tako rekoč v vseh članicah Evropske skupnosti. V praksi to pomeni, da lahko tako nizozemske kot nemške prostitutke od konca leta 2001 svojo obrt opravljajo neodvisno od raznoraznih moralnih sodb, saj prostitucija sama po sebi ni več prekršek, kaj šele kaznivo dejanje, če seveda ni povezana z drugimi kriminalnimi dejavnostmi. Seksualne delavke, ki so bile še nedolgo tega pogosto pod udarom zakonov, lahko zdaj na podlagi taistih zakonov uživajo ugodnosti državnega sistema socialnega zavarovanja. Lahko si uredijo zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ter zavarovanje v primeru brezposelnosti.
Po svetu se s prostitucijo kot edinim virom dohodkov preživlja skoraj 48 milijonov žensk, od tega 7 milijonov v Evropi ter 9 v ZDA in Kanadi. Kar menda še zdaleč ni končna številka. Samo iz Ukrajine, kjer 70 odstotkov prebivalstva živi pod življenjskim minimumom in kjer so ženske tradicionalno v podrejenem položaju ter pogosto žrtve fizičnega in verbalnega spolnega maltretiranja, je v zadnjih petnajstih letih emigriralo več kot pol milijona žensk, kar pomeni en odstotek celotne populacije. Tri četrtine teh žensk se ukvarja s prostitucijo. Več kot tri četrtine anketiranih ukrajinskih študentk je odgovorilo, da bi se ukvarjale s prostitucijo, če bi s tem dobro zaslužile.
V ZDA po utečenih, bolj ali manj legalnih poteh vsako leto pride okoli 50.000 prodajalk spolnih uslug, zato je Kongres že pred leti sprejel zakon, ki za trgovce z belim blagom predvideva do dvajset let zapora, žrtvam njihovega nasilja pa legalni status v ZDA ter brezplačno pravno pomoč v primeru, da bi hotele svoje zvodnike tožiti za pripadajočo odškodnino.
Uradni podatki o številu seksualnih delavk in delavcev, ki v Sloveniji tržijo svoje usluge, ne obstajajo. Preostanejo ocene policije in nekaterih raziskovalcev in poznavalcev tega področja, ki so si edini, da v Sloveniji bolj ali manj aktivno deluje približno tri tisoč prostitutk, medtem ko števila prostitutov zaenkrat še ni mogoče relevantno oceniti.
Večina, kar 75 odstotkov prostitutk, naj bi bilo slovenskih državljank oziroma oseb s stalnim prebivališčem v Sloveniji, med potencialne prostitutke pa bi lahko po ocenah policije prišteli tudi tujke, ki v Sloveniji bivajo brez urejenega statusa, in tujke, ki so pridobile delovna dovoljenja kot plesalke, animatorke, pomožne delavke in odrske umetnice, ki so jih zaposlili lastniki (nočnih) lokalov z artističnim programom. V Sloveniji redno obratuje kakih 70 lokalov oziroma nočnih klubov, registriranih za gostinsko dejavnost z zabavno razvedrilnim programom, ki zaposlujejo kabarejske plesalke, spremljevalke, natakarice in pomožne delavke.
Ocene slovenske policije se tako skladajo s splošno oceno, da se na milijon prebivalcev pojavlja približno 1500 prostitutk. V Sloveniji spolne storitve prostitutk koristi najmanj štirideset in največ šestdeset tisoč kolikor toliko stalnih klientov, kar statistično odgovarja petim do osmim odstotkom moških v starosti od 15 do 64 let. Izraženo v denarju, 3000 prostitutk v Sloveniji za spolne storitve kot obstoritvene dejavnosti letno ustvari promet v višini deset do petnajst milijonov evrov.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.