Ne recite temu seks

V začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja so širom naše domovine pognali tako imenovani masažni saloni, v katerih so »strokovno usposobljene« maserke mesile moška telesa, željna krepčilnih eksotičnih masaž: tajskih, kitajskih in malajskih, navadnih in specialnih, ročnih in nožnih. Vse to za skromno denarno nadomestilo. Oblast, ki je sprva ignorirala invazijo malih oglasov, je naposled pomislila, hej, kaj pa če se za vrati teh hramov zdravja skriva kakšna kurbarija, oziroma siva ekonomija in davčna utaja. V salone so začeli uletavati specialci, stranke so zardevale in iskale izgovore, zakaj so se znašle ob nepravem času na nepravem mestu, maserke pa so bentile, ker je šel njihov dokaj neobdavčeni zaslužek v franže. Kmalu so sledili ukrepi v obliki strogih pogojev za pridobitev obrtnih in delovnih dovoljenj, pogostih inšpekcij in poostrenega nadzora nad tovrstno dejavnostjo. Masažni saloni - razen tistih, kakopak, kjer so stranke tudi dejansko masirali v skladu s strokovnimi normami – so začeli usihati.

Kaj pa kurbarija, se je v odišavljenih sobicah res vršila najstarejša obrt? Levji delež zasačenih, ponižanih in razžaljenih bi na to vprašanje lahko mirne vesti odgovoril z besedami bivšega ameriškega predsednika Billa Clintona: "Nismo imeli spolnih odnosov s tistimi ženskami." Tako po pričevanju lastnikov kot po besedah njihovih strank in maserk se je zahajalo v masažne salone sproščat. Najeta dekleta so kliente v resnici masirala in če je pri tem neki del klienta nepričakovano otrdel, so punce pač ročno opravile, kar je bilo v opisu del in nalog, da bi zmanjšale njegovo napetost. In to je bilo vse. V masažnih salonih načelno ni prihajalo do klasičnih spolnih odnosov, to pa seveda ne pomeni, da se tam ni dogajalo tisto, kar laična javnost pojmuje pod tehničnimi izrazi fafanje, drkanje in šlatanje. Kajpada po predhodnem dogovoru in doplačilu za nadstandardno storitev.

Lastniki slovenskih masažnih salonov so se obnašali v skladu s politično korektnostjo zahodne krščanske civilizacije, ki tolerira marsikaj, le tega ne, da seksu rečeš fuk. Oziroma tolerira navzočnost seksa v svoji sredini le, če ga vpneš v nek kontekst. Seks kot tak sam po sebi v javnosti še vedno ni zaželen. Še več, seks sam po sebi je menda celo škodljiv in nevaren. Zato tak cirkus okoli pornografije, prostitucije in podobnih pojavov, ki glede bistva prav nič ne okolišijo. Tega, da taka družbeno politična klima omogoča naravnost neslutene možnosti nategovanja, bržčas ni treba posebej poudarjati. Ali kot bi rekli Američani, če obstaja možnost, da nekdo zasluži, bo nekdo tudi zaslužil.

Pridevniki, ki na zahodu najbolje tržijo spolnost skupaj z njenimi stranskimi učinki, posledicami in problemi, so duhovno, spiritualno, ezoterično in še zlasti tantrično. Tantra je že dolgo mantra new age fukačev. Še posebej ko se spomnijo na Njegovo svetost guruja Bhagwan Sri Rajneesha, ki je moral leta 1981 zaradi svojega revolucionarnega pristopa do tantričnih vsebin zapustiti mater Indijo in se z obsežno floto po naročilu izdelanih rolls-roycev naseliti v zakotnem ameriškem Oregonu. Po opravljenih imigracijskih formalnostih in plačanih pristojbinah je Njegova svetost sredi Oregona vzpostavila tantrično komuno, ki je na veliko trgovala z razsvetljenstvom. In samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo epicenter praktične tantrične filozofije preselil v sončno Kalifornijo, kjer vernikom prijazne religije vznikajo po tekočem traku na dnevni osnovi, od koder bo nato kot vse ameriške modne muhe bušnil na staro celino in posledično tudi v Slovenijo. Med imeni, ki so v devetdesetih veliko pripomogla k bumu seksualne poduhovljenosti, so bili najbolj izpostavljeni Tom Hanks, Woody Harrelson in Sting. Sicer pa, družba, ki ne prenese več pogleda na resnični seks, si takšno nategovanje tudi zasluži.