Pornografi izganjajo Bushev duh

Delovni ljudje in občani, ki združujejo delo v ameriški industriji za odrasle, pripadajo tistemu delu volilnega telesa, ki se na volišča odpravi zelo poredko oziroma nikoli. Sprijaznili so se z dejstvom, da ga ni ne senatorja ne kongresnika ne predsedniškega kandidata, ki bi zagovarjal njihovo stvar in se kakorkoli kompromitiral z javno izpričano naklonjenostjo do pornografskega šovbiznisa. Ali drugače, porno biznis bo živel svoje življenje ne glede na aktualnega rezidenta Bele hiše. Po načelu bolje ne bo nikoli, slabše pa itak ne more biti. Ali pač?

Do sedaj so edino na predsedniških volitvah leta 2000 zabeležili povečano udeležbo populacije, ki pripada trdoerotični industriji ali pa se z njo solidarizira. Celo popolni politični analfabeti so si bili edini, da bo ob morebitni Bushevi izvolitvi nastalo monumentalno sranje, vsi v tako 'moralno zavrženem' biznisu, kot je pornografski, pa bodo na tak ali drugačen način potegnili kratko. Celo popolni politični analfabeti so po tihem verjeli v ameriško zdravo pamet, ki resda sodi na police s hitro pokvarljivim blagom, češ, tako hudo, da bi v Belo hišo izvolili Busha mlajšega, pa vendarle ni. V bistvu se niso motili. Zato je Bush mlajši volitve preprosto ukradel.

Leta 2000 je ameriška pornografska industrija ustvarila rekordnih deset milijard dolarjev prihodka, od tega štiri milijarde s trdoerotičnimi filmi. V približno 25.000 videotekah širom ZDA so istega leta zabeležili 711 milijonov izposoj nosilcev zvoka in slike s pornografsko vsebino. Uradna statistika kaže, da se je v osmih letih Clintonovega predsedovanja v primerjavi z republikansko vladavino Ronalda Reagana in Georga Busha starejšega število ovadb in obsodb na podlagi javne nemorale in širjenja obscenosti zmanjšalo za neverjetnih 86 odstotkov. Zadnjih sedem let se je ta odstotek spet strmo vzpenjal. Še več, prihodek pornografske industrije, ki je v še tako zaostrenih ekonomskih razmerah konstantno naraščal, se je prvič po letu 1972, ko je v ameriških kinih štartalo Globoko grlo, zmanjšal. Samo v prvi polovici leta 2003, ko so se finančni kazalci prvič obrnili navzdol, za neverjetne tri odstotke. Kar na letni ravni predstavlja primanjkljaj v višini najmanj 350 milijonov dolarjev.

Če ste iskali otipljiv in neizpodbiten podatek, v kakšni riti se je pod taktirko Busheve administracije dejansko znašla ameriška ekonomija, ste ga pravkar prebrali. Zato ameriška industrija za odrasle v volilnem letu opozarja: kar je dobro za pornografe, je dobro za vse. Najmanj priljubljeni ameriški predsednik vseh časov George W. Bush dejansko ni nikoli izjavil: »Kar je dobro za vse, je dobro za pornografe.« Ampak če bi bil trenutni ameriški predsednik resnično predsednik vseh Američanov, bi bila zgornja teza nekaj samoumevnega.

Ni dvoma, ameriška pornografska industrija se je drugič v zgodovini intenzivno vključila v predvolilni boj in začela apelirati tako na zvesto publiko kot na naključne simpatizerje, naj se v čimvečjem številu udeležijo predsedniških volitev in po svojih najboljših močeh prispevajo k skupnemu cilju: izgnati republikanski zadah iz Bele hiše. Letos izgovori za volilno neudeležbo ne bodo veljali.