Sveto in seks

Greh. Kaj je že to? Obnovimo: v prvi vrsti gre za nekaj, kar neti nelagodja v zavesti posameznika. Greh se je prijel na vsako podlago in je pristojal vsem oblikam izražanja individualnosti. Pooblaščeni dostojanstveniki so ga poljubno razglašali in po potrebi odvzemali. Dalo se ga je kupovati in prodajati. Dalo se ga je uzakoniti in institucionalizirati. Še več, nevedni živelj se je dalo celo prepričati, da se greha ne more znebiti. Da smo rojeni z njim in on z nami. Da je takorekoč izviren. Da je zaradi izvirnega greha človeška narava oslabljena v svojih močeh, podvržena nevednosti, trpljenju in gospostvu smrti. Greh je pač sila uporabna in poljubno prožna domislica religioznih institucij, ki o svojem izumu nikoli niso šparale besed.

Katekizem katoliške cerkve definira čistost kot naravno krepost, kot božji dar, milost, sad delovanja Duha. "Sveti Duh daje, da Kristusovo čistost lahko posnema tisti, ki ga je prerodila krstna voda." Zoper čistost se lahko pregrešimo na več načinov, denimo tako, da postanemo nečisti; nečisti pa postanemo takoj, ko se prepustimo neurejeni želji po spolni nasladi ali pa spolno naslado konzumiramo ločeno od namenov roditve in združitve. Naprej se pot vije strmo navzdol, naši nedolžnosti pa grozijo še masturbacija, nečistovanje, pornografija, prostitucija in posilstvo. Ni odveč poudariti, da po teži zavrženosti prednjači pornografija, ki je po katoliški doktrini očitno večji greh kot posilstvo. Posilstvo je pač zlo dejanje, ki krši pravičnost in ljubezen, pri pornografiji pa je eksplicitno navedeno, da gre za velik greh, zato se edino tu nagovarja civilne oblasti, da so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečevanje pornografskih materialov. Kaj bi to, da posiljevalec žrtvi za zmeraj uniči življenje, ji bo že Cerkev zakrpala dušo, pomembno je, da se vas ne dotakne "slepilo nekega izumetničenega sveta, ki pači naravo zakonskega dejanja".

Med dejanja, ki so notranje neurejena, že po definiciji spada tudi homoseksualnost. Ki bojda nasprotuje naravni postavi. Gre pač za početje, ki spolno dejanje zapira darovanju življenja. "Ta dejanja ne izhajajo iz resnične afektivne in spolne komplementarnosti. V nobenem primeru jih ne moremo odobravati." In čeprav je v razumevanju do homoseksualcev in lezbijk priporočeno izogibanje slehernemu znamenju krivičnega zapostavljanja, so ti ljudje poklicani, da v svojem življenju uresničijo božjo voljo, in, če so kristjani, da združujejo z Gospodovo žrtvijo na križu tiste težave, na katere lahko naletijo zaradi svojega stanja. Torej, če ste istospolno usmerjeni in vas slučajno zažgejo na grmadi, pripišite to sami sebi. Ali pa pravočasno uporabite plan spreobrnjenja: "S krepostmi samoobvladovanja, vzgojiteljicami notranje svobode, včasih z nesebično oporo prijateljstva, z molitvijo in zakramentalno milostjo se morete in morate postopoma in z odločnostjo približati krščanski popolnosti." Skratka, kot gej ali lezbijka ste krščansko nepopolni.

Naj za konec 'urbi et orbi' znova spomnim na glas razuma newyorškega profesorja filozofije Burtona M. Lesterja: "Dejstvo, da obsojamo ljudi, ki uporabljajo svoje spolne organe v lastno zadovoljstvo ali zadovoljstvo drugih, razkriva precej o predsodkih in nerazumnih tabujih v naši družbi. Domneve, da ima vsak organ samo eno 'pravo' funkcijo, ni mogoče upravičiti. Določanje take 'prave' ali 'naravne' rabe je glede na dejstvo, da obstajajo še mnoge druge, povsem samovoljno in brez podlage v znanstvenih dognanjih. Z zatrjevanjem, da je vsaka raba organa, ki je v nasprotju z njegovim osnovnim namenom ali funkcijo, nenaravna in zato škodljiva ali izprijena, ne dokažemo ničesar, s tem se samo izognemo vprašanju, ki zahteva odgovor."

Tudi grešnikom voščimo srečen božič in vesele praznike.