To, da ženske nosijo spodnje perilo, je bilo bržčas jasno že stoletja nazaj, na lastne oči pa se je svet o tem prepričal pred 113 leti. Leta 1893, 9. februarja zvečer, so v znamenitem pariškem zabavišču Moulin Rouge, priljubljenem shajališču intelektualcev, bonvivanov in umetnikov, priredili tako imenovani ples štirih umetnosti. Ko je vzdušje doseglo vrelišče, je plesalka z umetniškim imenom Monique na veliko veselje prisotnih kos za kosom odvrgla s sebe vso obleko in se v deviško belem perilu zavrtela po dvorani. Umetniška improvizacija je v hipu pritegnila tudi pozornost organov reda in miru, ki so vrlo Monique, ogrnjeno v svečan prt z najbližje mize, gnali na prefekturo in oglobili s sto franki. Glavnemu možu postave se je po krajšem premisleku globa zazdela premalo vzgojna kazen, zato je za nadebudno artistko odredil še pridržanje, kar je močno razburilo njene občudovalce. Složno so navalili na prefekturo in zahtevali Monique, vse skupaj pa je nato preraslo v upor, ki je kot ogenj zajel pariško Latinsko četrt.
Od takrat dalje nihče več ni dvomil v moč ženskega perila, ki je že naslednje leto postalo glavni igralec na gledaliških odrih francoske prestolnice. Scene, v katerih so se igralke slačile pri zdravniku, pred kopeljo ali pa preden so legle v posteljo, so postajale vse pogostejše in vse daljše, med najbolj domiselne pa so takratni mediji uvrstili enodejanko s preprostim naslovom La Puce, bolha po naše, v kateri se mladenka ves čas predstave počasi slači in išče zoprno živalco, ki se je zarila nekam v naborke njenega perila. Ko jo je našla, je zavesa padla.
Tako je, Monique je nehote izumila striptiz, umetnost slačenja in zapeljevanja, ki žejen pogled zlahka prepelje čez vodo, saj mu največ pokaže s tem, da mu vse skrije. Žensko intimno perilo kot zadnja bariera, ki loči dovoljeno od prepovedanega, je postalo vrhunski fetiš. Zbiralcev ni manjkalo. Prav tako ne trgovcev. Ki so mrzlično razmišljali, kako naj se ženska še manj sleče in pri tem še več pokaže.
Bomba je eksplodirala dobrih petdeset let pozneje. Prvega julija 1946. Atomska bomba. Ameriška. Razneslo jo je štiri dni pred sprehodom plesalke Micheline Bernardi po modni pisti v Parizu. Micheline je takrat prva oblekla dvodelne kopalke, kreacijo Louisa Réarda, ki je po svetu dvignila prav toliko prahu kot eksplozija atomske bombe na pacifiškem atolu Bikini. Ker je svetovni tisk obe novici objavil istočasno, v mastnem tisku na naslovnicah, se je Réardovega kopalnega kostuma v hipu prijel vzdevek bikini. Kopalke so dobile svoje ime, Réard svetovno slavo, Micheline pa več kot 50.000 pisem svojih oboževalcev - ki niso mogli prehvaliti njenih kopalk. Oboževalci so globoko v sebi vedeli, da ženska ni nikoli bolj oblečena kot takrat, ko je v kopalkah, in vedeli so, da so kopalke največ, kar jim lahko Micheline pokaže.
Dobrih petdeset let pozneje so pri firmi DuPont sklenili, da stkejo univerzalen fetiš in zabrišejo mejo med spodnjim perilom in kopalkami. Še več, odločili so se zabrisati tudi mejo med spodnjim perilom in vrhnjimi deli oblačil. Skreirali so intimno perilo, v katerem se lahko dekleta in žene preselijo od pisalne mize direktno v lajf ali pa sprehodijo iz dneva v noč. V firmi DuPont so že leta 1927 izumili sintetično vlakno nylon in pozneje še material, ki so ga poimenovali lycra. In spomnite se, najlonke iz lycre so obline še tako povprečne noge povzdignile v seksualni objekt.
Izdelovalci se držijo pravila, da mora intimno perilo zadovoljiti tako željo ženske, da bi bila oblečena, kot njeno skrito željo, da se razgali in pokaže svoje čare. Baje imajo pri tem v mislih čisto vse ženske (in čisto vse moške), saj menda perilo, dekorirano s čipkastimi vzorci in v kombinaciji bombaža, volne, svile, lycre in lycre soft diskretno podpira obline in z naravno mehkobo oblikuje telo. Seveda pa se izvrstno prilega tudi popolnemu telesu. Skratka, kaj nam sporočajo džambo plakati, ki spomladi in poleti vzniknejo ob naših prometnicah? Draga dekleta in žene, če v našem intimnem perilu ne boste izgledale kot Martina Kajfež ali Iris Mulej, pa se boste po vsej verjetnosti tako vsaj počutile.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.