MOJA IZKUŠNJA: Fashion week je zakon!

2. dan Ljubljanskega tedna mode se je izkazal za čudovito izkušnjo. Oblikovalci, ki so se predstavili na ta dan so imeli najbolj večnamensko nosljive kreacije. Prijaznost in organiziranost hostes je nakazovala, da se lahko samo prepustimo, kjer je bila možnost, so pred začetkom prestavile publiko na boljša sedišča. Množica obiskovalcev, nekaterih znanih obrazov, te je opomnila, da vsi, ki smo tam, cenimo lepoto, estetiko in kreativnost. Sam šotor je odlično postavljen, z estetsko pregrajenimi odlomki za posamezne skupine (manekenke in vizažiste, pogostitev obiskovalcev pred vstopom) in strežni pulti so ravno nekako ob roki, vendar ne v napoto. Modna pista oblike U, mogoče celo O, je dala možnost čim večjemu številu obiskovalcev, da sedijo v prvi in drugi vrsti in dobijo boljši pogled.

Ker pista ni bila iz gladkih, trdih materialov, je bilo spremljanje revije sproščeno, brez nelagodnega občutka "joj a se bo manekenka spotaknila". Videlo se je, da se počutijo varne in stopajo samozavestno. Vse je gladko teklo. Pohvale izvajalcem postavljanja šotora in celotnega ambienta.

Principove kreacije so vidno raznežile obraze in nagnile glave dam pred mano in nasproti mene. Ne bom pisala o njej, saj bodo kmalu objavljeni posnetki. Modna revija Sens je pa damam končno dala priložnost, da si predstavnike moškega spola temeljito ogledajo od spredaj in od zadaj – brez diskretnosti. Pri moških oblekah Sens je poleg ravnih linij in natančnih šivov izstopal izbor blaga, ki ga je oblikovalka izbrala, saj je bil lahkoten, gladek, vendar mat, ni se svetil, vabi te, da ga pogladiš z roko. Tudi manekeni niso bili bledolični androidni fantje, kot jih vidimo na Fashion TV ampak res zdravi mladeniči. Ni bilo nelagodnega občutka, da "obleke nosijo otroke", ampak da lepo poudarijo moške "okvirje" postave in da jih bodo ti fantje v prihodnosti v svojih profesionalnih karierah rabili.

Ganljiva je bila tudi počastitev starejše gospe (babice?, prababice?), ki ji je pri zadnjem skupnem izhodu Krznarstva Eber vsak od manekenov podaril vrtnico, da se ji je nabral cel šopek, na koncu pa sta jo objeli še kreatorici. Rahel opomnik, da družinski posel sega nazaj v leto 1919. S tem se je zaključil sklop teh treh revij.

Darilna vrečkica "I feel Slovenia" je bila lepa gesta. Prepričana sem, da če bi se obrnili na več organizacij, si vzeli več časa za organizacijo dogodka, da bi jo lahko bolj napolnili z uporabnejšimi stvarmi in informacijami. In s tem Sloveniji naredili veliko koristnega, sploh če bi bila med publiko bolj zveneča imena iz sveta mode izven Slovenije. Prav tako je manjkal kakšen smerokaz v okolici, kaj se dogaja v šotoru in na internetu objavljena cena, koliko stane vstopnina. Tudi če se mimoidoči turist modnih revij ne udeleži, je že samo to, da se v Ljubljani odvija Fashionweek, dobra informacija. Okoliški natakarji niso vedeli 'čemu tist šotor'. Mogoče bi vse to pokrili samo s tem, da bi šotor obrnili tako, da so tiste oglasne table s sponzorji, pred katerimi se fotografira, obrnjene proti celotnemu Kongresnemu trgu.

Sam tip dogodka je ponudil priložnost obiskovalkam, da zase bolj skrbno izberejo obleko, dodatke in make-up za ta večer če želijo, ali pa da ostanejo sproščene v ozadju in si vse skupaj ogledajo brez izstopanja.