Francoski cineast Audiard izjemno realistično pokaže življenje v francoskem zaporu, zgodba pa bi se lahko dogajala praktično v kateremkoli zaporu. Specifični so le "gostje", saj je večina Italijanov in Arabcev. Gre za zanimiv vpogled v francosko kriminalno podzemlje, v katerem se zapor pojavlja kot metafora celotne družbe. Malik El Djebena (Tahar Rahim), 19-letni fant, ki ne zna ne brati ne pisati, je obsojen na šest let zapora. Že kmalu po prihodu si ga podredi vodja skupine korziških jetnikov Cesar Luciani (Niels Arestrup), ki v zameno za varnost od mladeniča zahteva uslugo. Malik se hitro privadi, dodobra spozna razmerja med jetniki in pravila življenja v zaporu ter si končno pridobi tudi popolno zaupanje vodje korziške skupine. Luciani ima slabo mnenje o Arabcih, češ "nimajo pameti, le jajca", a se izkaže, da je Malik iz malce drugačnega testa. Fant se hitro uči in ima tudi veliko drznosti, tako kmalu začne skrivoma razvijati svoje mrežo in ambiciozne načrte in lahko bi dejali, da na koncu preraste učitelja in postane pravi mali "Don Malik".
Režiser izredno uspešno v ospredje vrine vprašanje rehabilitacije in vloge (pre)vzgojnih ustanov, kot je v tem primeru zapor, ki zagotovo ne opravi svoje funkcije. Neizkušeni mladenič pride v zapor skorajda bos in brez denarja, ob odhodu pa ima novo družino, polne žepe denarja in v mafijski hierarhiji pride zelo visoko, je pravi don v mafijskem svetu, s tesno prepredeno mrežo prodaje drog po celi Franciji. "Naslov filma, Prerok, ima tudi religiozno konotacijo, zato je tu čutiti tudi nekakšno ironijo. Prerok namreč napoveduje nov prototip kriminalca. Tahar igra kriminalca, ki ni nujno psihopat. Je inteligentno, skoraj angelsko bitje, kar navsezadnje napoveduje tudi naslov," je dejal francoski režiser Jacques Audiard. Na letošnjem canskem festivalu je film dobil veliko nagrado žirije.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.