V Cankarjevem domu so še enkrat zavrteli na 16. ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFe nagrajene filme: Šutka Aleksandra Manića, ki je prejel nagrado Amnesty International Slovenije kot delo na temo človekovih pravic, nemško komedijo Zveza Kebab Anna Saula, in Skriti adut Dagurja Karija, dobitnika glavne festivalske nagrade vodomec, ki jo prispeva družba Mobitel, generalni pokrovitelj LIFFa.
Poleg teh nagrad je na slovesni podelitvi v četrtek zvečer v Cankarjevem domu mednarodna festivalska žirija posebno omembo podelila filmu Odgrobadogroba slovenskega režiserja Jana Cvitkoviča, žirija mednarodnega združenja filmskih kritikov in novinarjev (FIPRESCI) v sekciji Jug jugovzhodno pa je za najboljšega izbrala Kaj je Iva posnela 21. oktobra 2003? režiserja Tomislava Radića. Nagrado je prevzel igralec Boris Svrtan.
Ustvarjalci nagrajenih filmov in člani žirij so po podelitvi nagrad, ki se je sklenila s svetovno premiero celovečernega filma Ljubljana je ljubljena Matjaža Klopčiča in predstavitvijo ekipe filma, na skupni novinarski konferenci v Festivalski kavarni spregovorili o svojih delih.
Dagur Kari: Skriti adut
Režiser Dagur Kari se je pred dvema letoma že predstavil s filmom Albin Noi, tokrat je s Skritim adutom v Ljubljano prišel zmagat. Ob sprejemanju nagrade je dahnil, da "ne ve, kaj se dogaja", potem pa je dodal, da je vesel, da je gledalcem všeč fičko, ovekovečen v filmu, s katerim se sam tudi vozi. Uporabo črnobele tehnike je utemeljil z namernim iskanjem "vzdušja iz evropskega filma 60-ih let".
Ta filmska zgodovina pa ni, kot je že ugotovila kritika, obremenjujoča. Film, v napovedi označen za parodijo, je bil komedijsko zastavljen in pozneje, kot je pojasnil Kari, pridobil resnejše tone.
Aleksander Manić: Šutka
Aleksander Manić je posnel zgodbo o Romih v skopskem naselju Šutka. Pristop k temi sem podedoval od praške filmske akademije (FAMU), je pojasnil; gre za smisel za čustveno ironijo, značilno za češko kinematografijo, in v tem duhu sem naredil vse svoje filme. Romi v filmu niso poklicni igralci, zato jih moraš sprejeti, kakršni so, so pa "zapleteni".
Manić je priznal, da ga ne zanimajo socialni problemi Romov, bolj je iskal "zgodbo", svobodnega duha te etnične skupine, ki živi med sanjami in stvarnostjo gmotnega pomanjkanja. Žirija AI se je za Šutko odločila prav zaradi pozitivnega naboja filma, čeprav se tematika človekovih pravic običajno povezuje z nasiljem in trpinčenjem.
Anno Saul: Zveza Kebab
Anno Saul je po nagrado prišel z igralcem glavne vloge v njegovi Zvezi Kebab, Denisom Moschittom, rojenim v nemškem Kölnu turško-italijanskim staršem. Tematika druge generacije priseljencev, med katerimi je zdaj v Nemčiji okrog dva milijona Turkov, "več, kot je vas Slovencev v Sloveniji", je izjemno pomembna, je pojasnil. Saul slika spopad med "domorodci" in priseljenci in dileme slednjih - ostati tu (v Nemčiji) ali se "vrniti" (v domovino staršev) - skozi odnose v družini. Gre, podobno zdaj v Franciji, prvenstveno za socialne probleme, nikakor ne za spopad civilizacij, je prepričan.
Tomisalv Radić: Kaj je Iva posnela 21. oktobra 2003?
Boris Vrtan je menil, da je recepcija Radićevega filma doma na Hrvaškem dobra, saj ga je v Zagrebu ob siceršnjem upadu obiska videlo že kakšnih 10.000 obiskovalcev. Zamisel je imel režiser Radić v predalu vsaj tri desetletja, torej veliko pred Van Trierjem in Dogmo, s katero ga primerjajo. Zdaj je njegove ideje pomagala uresničiti sodobna tehnika. Tudi kritiška žirija se je hitro, in soglasno, odločila za hrvaški prispevek. Radićev film je, so povedali, "užitek za gledalca" in zelo dobro ter inovativno prikazuje vpliv tranzicije na družinsko življenje.
