Makedonsko filmsko ustvarjanje ima bogato in dolgo zgodovino, po letu 1991 pa je ubralo izredno uspešne in samosvoje poti. Ustanova Kulturkontakt Austria v okviru dnevov predstavlja osem mednarodno hvaljenih in nagrajenih filmov.
Otvoritveni film je bil v četrtek Kako sem ubil svetnika (Kako ubiv svetec) mlade režiserke Teone Strugar Mitevske, ki je lani prejela mednarodno nagrado "Crossing Europe Award" na filmskem festivalu v Linzu.
Na retrospektivi seveda ne sme manjkati prvenec Milčeta Mančevskega, Pred dežjem, zmagovalec Benetk leta 1994. Film je pozneje prejel še kakšnih 30 drugih festivalskih nagrad in doživel pozornost medijev, kakršne dotlej še ni doživel noben makedonski film.
Med najbolj uspešnimi makedonskimi režiserji so tudi Antonio Mitrikeski s filmom Kot slabe sanje (Kako loš son) iz leta 2003, v katerem je zaigral tudi Miki Manojlovič, proslavljen predvsem v filmih Emirja Kusturice. Film pripoveduje o štirih likih, ki vsak po svoje pridejo v stik z novejšimi vojnimi spopadi na Balkanu ter se srečajo v fiktivnem velemestu.
Manojlovič je v eni glavnih vlog nastopil tudi v filmu Gipsy Magic Stoleta Popova; gre za tragikomično zgodbo iz življenja romske družine v iskanju svoje identitete. Film Bal-kan-kan v režiji Darka Mitrevskega je zgodba o bratih, ki se v 50-ih letih v Makedoniji preživljata s tihotapljenjem italijanske robe v takratno socialistično Jugoslavijo.
V filmu Velika voda (Golemata voda) Ive Trajkova se politik, ki po atentatu leži na smrtni postelji, spominja otroštva, ki ga je kot vojna sirota preživel v sirotišnici. O nesrečnem otroštvu pripoveduje tudi Iluzija Svetozarja Ristovkega in kratki film Stenice (Bubački) Igorja Ivanova, pripoved o avtističnem fantu.